Gospodje Montfoortski

Gospodje Montfoortski je bila srednjeveška plemiška družina, ki je imela v lasti grad Montfoort in je z leti pridobila več gospostev in upravnih okrožij, kot so Abbenbroek, Blokland, De Eng, Hekendorp, Heeswijk, Cattenbroek, Linschoten, Lange Linschoten, Linschoter Haar, Purmerend, Purmerland in Ilpendam, Rateles, Reyerscop, Snelrewaard, Velgersdijk, Vlooswijk, Waarder, Willeskoop, Wulverhorst in IJsselvere.

Grad Montfoort je bil verjetno zgrajen med letoma 1156 in 1178 kot trdnjava ali oporišče, da bi se uprli ekspanzionističnim ambicijam grofije Holandije. Utrechtski škof Godfrid Rhenenski je nato imenoval člana svojega ministerialnega osebja ali vazala za gradiščana trdnjave, ki je zagotavljala varnost na jugu območja Knezoškofije Utrecht. V enem stoletju so se zamenjale štiri generacije gradiščanov. Zadnji je bil Viljem, ki je imel hčerko Odilo. Poročila se je s Hendrikom iz Roverja (Rodeškim), potomcem plemiške družine gospodov Rodeških. Rodbina je sčasoma dala deset gradiščanov, dokler leta 1545 ni oblasti prevzela rodbina Merodeških.

Kratka zgodovina

Od leta 1260 naprej se pojavlja rodbina Roverskih (Rodeških). Zweder I. je bil zvest zaveznik utrechtskega škofa, medtem ko si je njegov brat Ruland pridobil naklonjenost holandskega grofa in je bil v sporu glede posestva Linschoten (1320). Zwederjev naslednik, Henrik II., pa se je nagnil na stran holandskega grofa, kar je prineslo mir mir s sosednjim Linschotenom, čeprav so se odnosi z utrechtsko nadškofijo poslabšali. Družina se je nepozabno odlikovala v bitki pri Warnsu leta 1345, kjer so bile ubite tri četrtine prisotnih Montfoortov pod vodstvom Jana I. Montfoortskega. Ovekovečeni so bili na sliki, ki je danes znana kot najstarejša ohranjena slika na Nizozemskem.

Montfoortski so bili v vojnah trnka in trske zagrizeni pripadniki trnkov. Jan II. je bil zvesti vazal Jakobe Bavarske, ki jo je podprl, ko je zavzela utrjeni trikotnik Gouda, Oudewater in Schoonhoven, vendar ni mogel preprečiti, da bi se obleganje Goude leta 1428 olajšalo. Do konca 15. stoletja je bil Montfoort v bistvu mini država z lastno politiko. Bilo je edino mesto na Nizozemskem, ki je podpiralo Jonker Fransenoorlog ( Žalostno francosko vojno) in jim je celo uspelo zavzeti Woerden v imenu Fransa Brederodskega. Jan III. Montfoortski je nekaj časa celo zasedel svoj sedež na gradu Woerden.

Leta 1648 je Ferdinand Filip Merodeški prodal vikontstvo Montfoort deželi Stanovom Utrechta.

Gospodje Montfoortski

gradiščani

Everard Montfoortski (ubit v bitki pri Aneju leta 1227)
Viljem Montfoortski (umrl 1244)
Vuter Viljemsov Montfoortski (umrl 1265)
Viljem Vutersov Montfoortski (umrl ok. 1279)

gospodje Roverski (Rodeški)

Henrik I. Montfoortski (Henrik Popotnik) (imenovan leta 1280/81 - umrl 9. januarja 1299)
Spominska miza gospodov Montfoortskih,
ena najstarejših ohranjenih slik, narejenih na območju današnje Nizozemske (ok. 1380)
Sveder I. Montfoortski (umrl med 28. majem 1329 – 2. januarjem 1331)
Henrik II. Montfoortski (umrl 1333)
Janez I. Montfoortski (umrl 1345)
Sveder II. Montfoortski (umrl 15. avgusta 1375)
Henrik III. Montfoortski (okrog 1350 – 28. junij 1402)
Janez II. Montfoortski (1382 - 16. junij 1448)
Henrik IV. Montfoortski (1414–1459)
Janez III. Montfoortski ali Johan Montfoortski (1448 - 28. marec 1522)
Jošt Montfoortski (- 1538)
Henrik V. Montfoortski (1515–1545)
Janez IV. Montfoortski je umrl leta 1580, gospostvo Montfoort pa je podedovala njegova sestra, nakar je prešlo v last rodbine Merodeških.

Merodeški

Filipa Roverška vikontesa Montfoortska (1535-1592) je bila hči Joošta/Josseja Roverskega vikonta Montfoortskega (1510-1535) (sin Jana III. Montfoortskega) in Ane Lalaingške (1509-1602)
Johan Briffeul Merodeški , gospod Morialméjski, Ham-Sur-Heurejski, Rocquignieški, Sauturški, Mergamejski in Nalineški ter gospod Houffalizejski (1530-1592) se je poročil s Filipo Roverško vikonteso Montfoortsko
Ana Merodeška-Montfoortska (1570-1625) gospa Houffalizejska in Montfoortska je bila hči Johana Briffeula Merodejskega, gospoda Morialméjskega, Ham-Sur-Heurejskega, Rocquignieškega, Sauturjškega, Mergamejskea in Nalineškega ter gospoda Houffalizejskega (umrl leta 1590) in Filipe Roverske vikontese Montfoortske.
Filip I. Merodeški-Pitersheimski gospod Pitersheimski in Westerlajski (1568-1627) mož Ane Merodeške-Montfoortske
Floris Merodeški (1598-1638) se je 16. decembra 1624 v Stejnu poročil z Ano Marijo Sidonijo Bronckhorstsko-Batenburško-Stejnsko. Bil je sin Filipa I. Merodeškega-Pitersheimskega in Ane Merode-Montfoortske.
Ferdinand Filips Merode-Pitersheimski (1626-1653). Bil je sin prejšnjega.

Glej tudi

Grad Montfoort
Spominska miza gospodov Montfoorta

Reference

Montfoort bij de Heraldry of the World, wapen en oorsprong van Montfoort.
P. H. A. M. Abels, Oudheidkundige Kring, Duizend jaar Gouda: een stadsgeschiedenis.
Buiskool, Koen, 'De heren van Linschoten. Hun bezittingen en hun rechten' in: Landgoed Linschoten. Een geschiedboek, Reinink, Wessel (red.) (1994 Bussum; Uitgeverij Thoth) blz. 86-131, aldaar lijst burggraven van Montfoort.
De burggraven van Montfoort in de geschiedenis van het Sticht Utrecht en het graafschap Holland, ± 1260-1490 (Assen, 1957) 57-64); vgl. Cont. V Joannis de Beka, Chronographia, 346-348; Vermeerderde Beka, 282-285;
Joannes à Leydis, Chronicon XXXI. 38, f. 305; Divisiekroniek XXV. 33, f. 260, 261.