Gorovje Gegham

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gorovje Gegham
Gegham iz vesolja
Najvišja točka
Nadm. višina3.597 m
Koordinate40°16′30″N 44°45′00″E / 40.275°N 44.75°E / 40.275; 44.75 
Geografija
LegaArmenija
Geologija
Tipvulkansko polje
Zadnji izbruh1900 pr. n. št. ± 1000 let

Gorovje Gegham (ISO 9985: Geġam, armenščina: Գեղամա լեռնաշղթա, Geghama lernasheghta) je območje gora v Armeniji. Gorovje je planotast tip iz razvodnik porečja Sevanskega jezera z vzhoda, prilivov rek Aras in Hrazdan s severa in zahoda, rek Azat in Vedi z jugozahoda in reka Arpačai z juga. Povprečna višina gorskega območja Gegham je blizu 2500 m. Območje je vulkanskega izvora, vključno z mnogimi ugaslimi vulkani. Gorovje je dolgo 70 km in široko 48 km in se razteza med Sevanskim jezerom in Araratsko planoto. Najvišji vrh gorovja je Azhdahak (3597 m). Gore oblikujejo vulkansko polje, ki vsebuje pleistocenske do holocenske lave in kupolne stožce. Poprečna višina višavja je od 1800-2000 m do 3000 m v ločilnem grebenu.[1]

Geologiija[uredi | uredi kodo]

Vulkanizem v Armeniji in v gorovju Gegham je povezan s tektonskimi procesi, niso pa nujno povezani s trkom arabske plošče z evraazijsko ploščo. Za razliko od drugih delov regije Kavkaz so gorovje Gegham ustvarili predvsem manjši vulkani. Kaputanska formacija (vključno z gorovjem Atis in grebenom Gcain) iz poznega miocena je bila datirana s K7 Ar na 5,7–4,6 Ma in je najstarejše zaporedje v regiji. Pozno pliocenska dejavnost je vključevala različne bazaltne lave (vključno z vulkanom Lčain) in pozneje, v času kvartarja, ritolit in obsidijan iz središča Kotajka (Gutansar in Atis 700 ka, nato pridruženi fisurni vulkani 550–480 ka v preteklost). Vulkanska je aktivnost dosegla okrog 200 ka, ko se je večina geghamskih centrov oblikovala iz trahi-andezitnih lav. Aknocasar in Sevkatar sta bila aktivna pred manj kot 100 ka. [2][3]

Najvišja točka je vulkan Azhdahak, z nadmorsko višino 3597,3 m, na zahodnem delu območja. V kraterju vulkana Azhdahak je jezero, ki je nastalo s taljenjem snega.

Vulkana Spitaksar (3560 m) in Geghasar (3446 m), prvi bruhal pred 120 ka in drugi 80-40 ka, sta v Armeniji vir obsidiana.[4]

Biom[uredi | uredi kodo]

Ptičja favna v gorskem območju Geghama vključuje približno 250 vrst, kar predstavlja 70 % vse armenske avifavne.

Jugovzhodna pobočja gorovja Gegham so pokrita z gozdom Khosrov, ki ga je v 4. stoletju zasadil Khosrov I. in je bil leta 1958 spremenjen v državni park.[5]

V gorovju Gegham, okoli gore Sevsar, je ena glavnih prisotnosti stročnice vavilovie, Vavilovia formosa. [6] Druga vrsta Poa greuteri, trava, je na območju endemit.[7]

V skalo vklesane podobe[uredi | uredi kodo]

Na območju gorovja Gegham je bilo najdenih veliko petroglifov - v skalo vklesanih ali vrezanih podob. Večina prikazuje ljudi v prizorih lova in spopadov ter astronomska telesa in pojave: Sonce, Luna, ozvezdja, zvezdnato nebo, strele, itd.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Lebedev, V. A.; Chernyshev, I. V.; Shatagin, K. N.; Bubnov, S. N.; Yakushev, A. I. (2013). "The quaternary volcanic rocks of the Gegham highland, Lesser Caucasus, Armenia: Geochronology, isotopic Sr-Nd characteristics, and origin". Journal of Volcanology and Seismology. 7 (3): 204–229. doi:10.1134/S0742046313030044
  2. ↑ Lebedev, V. A.; Chernyshev, I. V.; Shatagin, K. N.; Bubnov, S. N.; Yakushev, A. I. (2013). »The quaternary volcanic rocks of the Gegham highland, Lesser Caucasus, Armenia: Geochronology, isotopic Sr-Nd characteristics, and origin«. Journal of Volcanology and Seismology. 7 (3): 204–229. doi:10.1134/S0742046313030044. ISSN 0742-0463.
  3. ↑ Arutyunyan, E. V.; Lebedev, V. A.; Chernyshev, I. V.; Sagatelyan, A. K. (2007). »Geochronology of Neogene-Quaternary volcanism of the Gegham Highland (Lesser Caucasus, Armenia)«. Doklady Earth Sciences. 416 (1): 1042–1046. doi:10.1134/S1028334X07070136. ISSN 1028-334X.
  4. ↑ Chataigner, C.; Gratuze, B. (2014). »New Data on the Exploitation of Obsidian in the Southern Caucasus (Armenia, Georgia) and Eastern Turkey, Part 1: Source Characterization«. Archaeometry. 56 (1): 25–47. doi:10.1111/arcm.12006. ISSN 0003-813X.
  5. ↑ Moreno-Sanchez, R.; Sayadyan, H.Y. (2005). »Evolution of the forest cover in Armenia«. International Forestry Review. 7 (2): 113–127. doi:10.1505/ifor.2005.7.2.113. ISSN 1465-5489.
  6. ↑ Akopian, Janna; Sarukhanyan, Nune; Gabrielyan, Ivan; Vanyan, Armen; Mikić, Aleksandar; Smýkal, Petr; Kenicer, Gregory; Vishnyakova, Margarita; Sinjushin, Andrey; Demidenko, Natalia; Ambrose, Mike (2010). »Reports on establishing an ex situ site for 'beautiful' vavilovia (Vavilovia formosa) in Armenia«. Genetic Resources and Crop Evolution. 57 (8): 1127–1134. doi:10.1007/s10722-010-9606-0. ISSN 0925-9864.
  7. ↑ Gabrielian, Eleonora (2006). »Poa greuteri (Poaceae), a new species from Armenia«. Willdenowia. 36 (1): 437–440. doi:10.3372/wi.36.36140. ISSN 0511-9618.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gorovje Gegham.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gorovje_Gegham&oldid=5885196«