Pojdi na vsebino

Goriško narečje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Goriško narečje
Goriziano
Gorizian
Materni jezikItalija (Furlanija ‒ Julijska krajina Pokrajina Gorica)
Št. maternih
govorcev
N.D.
Jezikovne oznake
ISO 639-3

Goriško narečje (v goriškem narečju gorizian) je razmeroma mlado kolonialno beneškoitalijansko narečje, ki se je razvilo predvsem po prvi svetovni vojni. Nastalo je s širjenjem tržaškega narečja na območje Gorice (it. Gorizia) in njene okolice.[1]

Ta različica beneškega jezika, ki se danes govori v mestu, se je uveljavila po drugi svetovni vojni kot posledica istrsko-dalmatinskega eksodusa. To narečje je sprva dopolnjevalo in kmalu skoraj v celoti nadomestilo avtohtonem goriško furlanščino in do neke mere slovenščino, ki se je govorila v naseljih na severu in vzhodu mesta. Tako furlanščina kot slovenščina se še danes govorita v nekaterih območjih Goric.

Furlanščina, ki jo prebivalci Gorice že stoletja uporabljajo skupaj s slovenščino, je prispevala številne besede k beneškemu narečju Gorice.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Kolonialna beneškoitalijanska narečja so razširjena na več območjih zunaj prvotnega beneškega jezikovnega prostora. Na celinskem delu prvotnega furlanskega jezikovnega ozemlja se pojavljajo predvsem na jugozahodu Furlanije, ob beneškoitalijansko-furlanski jezikovni meji, in sicer v krajih (v krajih kot Portogruaro, Latisana, Pordenon (it. Pordenone) in v večjih urbanih središčih, kot so Videm, Palmanova, Čedad. Po prvi svetovni vojni se je kolonialna beneška italijanščina razširila tudi v Gorico (it. Gorizia, furl. Gurize, lokalno Guriza). Beneška kolonizacija po morju je povzročila širjenje teh narečij tudi na obalna in nižinska območja. Sem sodijo Maranska in Gradeška laguna, nižinski del Furlanske nižine (it. Bassa Friulana), pokrajina Laško (it. Bisiacaria), Trst in Milje, pa tudi večina obalnih mest v Istri, na Kvarnerju in v Dalmaciji.[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Šekli 2013, str. 299.
  • Šekli, Matej (2013), Metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 19