Golob (rod Columba)

Columba
	Duplarja v Northumberland, Anglija
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Columbiformes (golobje)
Družina:	Columbidae (golobi)
Poddružina:	Columbinae
Rod:	Columba (golob); Linnaeus, 1758
Tipska vrsta
	Columba oenas; Linnaeus, 1758
Raznolikost
	33–35 vrst
Sinonimi
	Aplopelia Bonaparte, 1855 (glejte besedilo spodaj); Trocaza Bonaparte, 1854

Columba je rod ptic, ki obsega rod srednje velikih do velikih golobov. Vrste rodu Columba se večinoma imenujejo "golobi", nekatere pa se imenujejo "gozdni golobi". Skalni golob (C. livia) je bil izvorna vrsta za večino udomačenih pasem golobov, kot sta tekmovalni golob in pavji golob, od katerih so nekateri postali prostoživeči. Nekatere vrste so lahko poimenovane tudi kot "grlice".

V slovenskem jeziku meja med grlicami in golobi ni povsem jasna. Grlice so navadno manjši golobi. Tako manjše vrste iz rodu Streptopelia imenujemo grlice in večje vrste iz rodu Columba pa golobi. Tudi eksotične vrste se običajno poimenujejo glede na velikost, manjše so grlice in večje so golobi.^[1]

Ta rod, kot ga poznamo danes, izvira iz Starega sveta, vendar so nekatere vrste (zlasti udomačeni in skalni golob) bile vnesene zunaj svojega naravnega območja razširjenosti, na primer v Ameriko.

Taksonomija

Rod Columba je leta 1758 prvi znanstveno opisal švedski naravoslovec Carl Linnaeus v deseti izdaji svojega dela Systema Naturae.^[2] Kot tipsko vrsto je leta 1825 določil irski zoolog Nicholas Aylward Vigors goloba duplarja (Columba oenas).^[3]^[4]^[5]

Ameriške vrste golobov,ki so bile nekoč uvrščene v rod Columba, so zdaj razvrščene v samostojen rod Patagioenas. Molekularni dokazi potrjujejo, da ameriška skupina predstavlja ločeno evolucijsko linijo; pravzaprav je rod Patagioenas bazalen v razvejitvi med rodom Columba in rodom Streptopelia. Rod Columba skupaj s Streptopelia in manjšima rodovoma Nesoenas in Spilopelia (sin. Stigmatopelia) predstavlja glavno evolucijsko skupino poddružine Columbinae v Evraziji in Afriki.

Taksonomski položaj nekaterih afriških vrst golobov,ki so trenutno uvrščene v ta rod, potrebuje dodatne raziskave. Te vrste so manjše od tipičnih predstavnikov rodu Columbain se razlikujejo tudi po drugih značilnostih. Zlasti Columba larvata (limonasta grlica) bi lahko sodila v ločen rod Aplopelia.^[6]

Kljub temu pa se zdi, da se je linija tipičnih golobov verjetno ločila od svojih najbližjih sorodnikov že v poznem miocenu, morda pred približno 7–8 milijoni let (Ma).^[7]^[8]

Vrste

V rodu je prepoznanih 35 vrst, od katerih sta dve izumrli:^[9]

skalni golob, Columba livia
hribski golob, Columba rupestris
Snežni golob, Columba leuconota
Gvinejski golob, Columba guinea
Beloovratni golob, Columba albitorques
duplar, Columba oenas
Rumenooki golob, Columba eversmanni
Somalijski golob, Columba oliviae
grivar, Columba palumbus
madeirski golob, Columba trocaz
kanarski golob, Columba bollii
lovorov golob, Columba junoniae
Afep golob, Columba unicincta
Afriški oljčni golob, Columba arquatrix
Kamerunski oljčni golob, Columba sjostedti
Saotomejski oljčni golob, Columba thomensis
Komorski oljčni golob, Columba pollenii
Hodgsonov golob, Columba hodgsonii
Belovrati golob, Columba albinucha
Pepelnati gozdni golob, Columba pulchricollis
Nilgirski gozdni golob, Columba elphinstonii
Šrilanški gozdni golob, Columba torringtoniae
Svetloglavi golob, Columba punicea
Srebrni golob, Columba argentina – (domnevno izumrl, ponovno odkrit leta 2008)
Andamanski gozdni golob, Columba palumboides
črni gozdni golob ali japonski gozdni golob, Columba janthina
† Boninski gozdni golob, Columba versicolor – izumrl ( ok. 1890 )
† Rjukjujski gozdni golob, Columba jouyi – izumrl (konec tridesetih let 20. stoletja)
belogrli golob ali kovinski golob, Columba vitiensis
beloglavi golob, Columba leucomela
rumenonogi golob, Columba pallidiceps
vzhodni bronastovrati golob, Columba delegorguei
zahodni bronastovrati golob, Columba iriditorques
otoški bronastovrati golob, Columba malherbii
limonasta grlica, Columba larvata – včasih ga najdemo v Aplopelia

Sklici

↑ »Terminološka svetovalnica - Zabodeni golob«. isjfr.zrc-sazu.si. ZRC SAZU. Pridobljeno 15. junija 2025.
↑ Linnaeus, Carl (1758). Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis (v latinščini). Zv. 1 (10. izd.). Holmiae (Stockholm): Laurentii Salvii. str. 162.
↑ Vigors, Nicholas Aylward (1825). »Observations on the natural affinities that connect the orders and families of birds«. Transactions of the Linnean Society of London. 14 (3): 395–517 [481]. doi:10.1111/j.1095-8339.1823.tb00098.x.
↑ Peters, James Lee, ur. (1937). Check-List of Birds of the World. Zv. 3. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 56.
↑ Dickinson, E.C., ur. (2013). The Howard & Moore Complete Checklist of the Birds of the World. Zv. 1: Non-passerines (4th izd.). Eastbourne, UK: Aves Press. str. 52. ISBN 978-0-9568611-0-8.
↑ del Hoyo, Josep (2020). All the birds of the world. Barcelona: Lynx Edicions. str. 87. ISBN 978-84-16728-37-4.
↑ Johnson, K.P.; De Kort, S.; Dinwoodey, K.; Mateman, A.C.; Ten Cate, C.; Lessells, C.M.; Clayton, D.H. (2001). »A molecular phylogeny of the dove genera Streptopelia and Columba«. Auk. 118 (4): 874–887. doi:10.1642/0004-8038(2001)118[0874:AMPOTD]2.0.CO;2. hdl:20.500.11755/a92515bb-c1c6-4c0e-ae9a-849936c41ca2.
↑ Cheke, Anthony S. (2005). »Naming segregates from the Columba–Streptopelia pigeons following DNA studies on phylogeny«. Bulletin of the British Ornithologists' Club. 125 (4): 293–295.
↑ Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (2020). »Pigeons«. IOC World Bird List Version 10.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 1. marca 2020.

Viri

Mlíkovský, Jirí (2002): Cenozoic Birds of the World, Part 1: Europe. Ninox Press, Prague. ISBN 80-901105-3-8 PDF fulltext

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Golob (rod Columba).

[1] »Terminološka svetovalnica - Zabodeni golob«. isjfr.zrc-sazu.si. ZRC SAZU. Pridobljeno 15. junija 2025.

[2] Linnaeus, Carl (1758). Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis (v latinščini). Zv. 1 (10. izd.). Holmiae (Stockholm): Laurentii Salvii. str. 162.

[3] Vigors, Nicholas Aylward (1825). »Observations on the natural affinities that connect the orders and families of birds«. Transactions of the Linnean Society of London. 14 (3): 395–517 [481]. doi:10.1111/j.1095-8339.1823.tb00098.x.

[4] Peters, James Lee, ur. (1937). Check-List of Birds of the World. Zv. 3. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 56.

[5] Dickinson, E.C., ur. (2013). The Howard & Moore Complete Checklist of the Birds of the World. Zv. 1: Non-passerines (4th izd.). Eastbourne, UK: Aves Press. str. 52. ISBN 978-0-9568611-0-8.

[6] Hoyo, Josep (2020). All the birds of the world. Barcelona: Lynx Edicions. str. 87. ISBN 978-84-16728-37-4.

[Johnson-7] Johnson, K.P.; De Kort, S.; Dinwoodey, K.; Mateman, A.C.; Ten Cate, C.; Lessells, C.M.; Clayton, D.H. (2001). »A molecular phylogeny of the dove genera Streptopelia and Columba«. Auk. 118 (4): 874–887. doi:10.1642/0004-8038(2001)118[0874:AMPOTD]2.0.CO;2. hdl:20.500.11755/a92515bb-c1c6-4c0e-ae9a-849936c41ca2.

[8] Cheke, Anthony S. (2005). »Naming segregates from the Columba–Streptopelia pigeons following DNA studies on phylogeny«. Bulletin of the British Ornithologists' Club. 125 (4): 293–295.

[ioc-9] Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (2020). »Pigeons«. IOC World Bird List Version 10.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 1. marca 2020.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]