Gojslav

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gojslav
kralj
Vladanje1000 –okrog 1020
skupaj s Krešimirjem III.
PredhodnikSvetoslav Suronja
NaslednikKrešimir III.
Rojstvodatum neznan
Smrt1020
Vladarska hišaTrpimirovići
OčeŠtefan Držislav


Gojslav ali Gojislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, skupaj z bratom Krešimirjem III. vladal od leta 1000 do okrog 1020, * ?, † ?. [1]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Čeprav je bil Gojslavov starejši brat Svetoslav Suronja očetov sovladar, sta se po očetovi smrti brata Gojslav in Krešimir III. uprla vladavini Svetoslava Suronje in na Hrvaškem je prišlo do državljanske vojne.[2] To je v temeljih spremenilo dotedanja razmerja moči. Krešimir III. in Gojslav sta verjetno za pomoč prosila bolgarsko-makedonskega carja Samuela.[3] Samuel je leta 998 prodrl na sever, zavzel Dukljo, zaustavil Benečane ter oplenil bizantinsko obalo vse do Zadra, nato pa so se Samuelovi vojaki utrdili na travunijsko-hrvaški in na bosansko-hrvaški meji.[4][3] V takšnih razmerah se je oslabljeni kralj Svetoslav povezal z beneškim dožem Oresolom II. in na beneški dvor za talca poslal svojega sina Štefana.[3] Dož je v vojni 999/1000 lahko povečal svoj vpliv v Dalmaciji, saj so se mu dalmatinska mesta večinoma prostovoljno predajala. [5][3] Benečani so dalmatinskim mestom prepovedali plačevati davke Hrvatom, vendar pa je bila njihova nadoblast le kratkotrajna.[3]

Krešimir in Gojslav sta okrog leta 1000 zmagala nad Svetoslavom in prevzela oblast.[6] Vladala sta na ozemlju, ki obsega velik del današnje Dalmacije in tudi del današnje Bosne in Hercegovine. [7] Gojslav in Krešimir III. sta nasprotovala Benečanom in Bizantincem in se oslanjala na bolgarsko-makedonskega carja Samuela.[8] Pridobila sta si nekatera dalmatinska mesta, toda leta 1018 je dož Oton Orseolo Hrvate premagal in zavzel mesta in otoke.[9] Ko pa je bizantinski vladar Bazilij II. istega leta dokončno uničil Samuelovo državo, sta morala Gojslav in Krešimir priznati bizantinsko nadoblast. Bazilij II. je hrvaškima vladarjema pustil precej avtonomije, podelil jima je tudi naziv patricija.[10][8]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Šišić, F. (1990): str. 478.
  2. Voje, I. (1994): str. 57
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Klaić, N. (1990): str. 92.
  4. Voje, I. (1994): str. 74.
  5. Šišić, F. (1990): str. 474.
  6. Goldstein, I. (2008): str. 39.
  7. Vladarja nista vladala v Slavoniji. F. Šišić domneva, da so v obdobju med 1000 in 1018 tudi Neretljani prišli pod njuno nadoblast. Primerjaj v: Posavec, Vladimir (1997). Povijesni zemljovidi i granice Hrvatske u Tomislavovo doba. Iz: Radovi, št. 30. Zagreb, Filozofski fakultet sveučilišta u Zagrebu. str. 281-290. Str. 287-289; Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus. Str. 74; Šišić, F. (1990): (1990). Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb, Nakladni zavod matice hrvatske. Str. 474.
  8. 8,0 8,1 Voje, I. (1994): str. 58
  9. Babić A. (ur.; 1953): str. 190.
  10. Šišić, F. (1990): str. 482.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Babić Anto (ur.) (1953). Zgodovina narodov Jugoslavije. Ljubljana, DZS.
  • Goldstein Ivo (2008). Hrvaška zgodovina. Ljubljana, Društvo Slovenska matica.
  • Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus.
  • Šišić, Ferdo (1990). Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb, Nakladni zavod matice hrvatske.
  • Voje, Ignacij (1994).Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS.
Gojslav
Umrl: 1020
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Svetoslav Suronja
Hrvaški kralj
1000–1020
Naslednik:
Krešimir III.