Gnu

Gnu
	črnorepi gnu (C. taurinus); krater Ngorongoro, Tanzanija
	belorepi gnu (C. gnou); rezervat Krugersdorp, Južna Afrika
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Mammalia (sesalci)
Red:	Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Družina:	Bovidae (votlorogi)
Poddružina:	Alcelaphinae
Rod:	Connochaetes (gnu); Hinrich Lichtenstein, 1812
Tipska vrsta
	Connochaetes gnou;
Vrste
	Connochaetes gnou; Connochaetes taurinus;
	Območje razširjenosti: ; belorepi gnu (rumeno); črnorepi gnu (modro); skupno (črno)

Za operacijski sistem glej GNU.

Gnu (afrikansko wildebeest, znanstveno ime Connochaetes) je rod antilop, razširjenih po Vzhodni in Južni Afriki, v katero uvrščamo dve vrsti: črnorepega in belorepega gnuja. Gnuji so masivne živali z velikimi glavami in močnimi pleči, zadnji del pa je manj razvit. Imajo dolgo grivo na plečih in brado po grlu ter rep, ki sega skoraj do tal. Vrsti najzanesljiveje ločimo po rogovih: pri črnorepem gnuju izraščajo iz glave navzdol in se nato ukrivijo navzgor, pri belorepem pa izraščajo naprej in se pri konicah ukrivijo navzgor. Rogove imajo tako samci kot samice.^[2]

Belorepi gnu je endemit Južne Afrike, medtem ko ima črnorepi obsežno območje razširjenosti, ki sega od severa Južne Afrike čez vzhod celine vse do ekvatorja.^[2] Vrsti se lahko križata,^[3] pri čemer pa v divjini zaradi razlik do tega praviloma ne prihaja in potomci imajo deformacije, zaradi katerih težje preživijo, zato sta vendarle ločeni vrsti.^[4]

Taksonomija

Rodovno ime – Connochaetes – je skovanka iz grških besed κόννος, kónnos »brada«' in χαίτη, haítē »plapolajoča dlaka«.^[5] Spada v družino votlorogov, kjer so njegovi najbližji sorodniki kama (rod Alcelaphus), Hunterjeva antilopa (Beatragus hunteri) in vrste rodu Damaliscus, kot sta lisasta in liroroga antilopa.^[6] Rod Connochaetes je formalno opisal nemški zoolog Hinrich Lichtenstein leta 1812.^[6]^[7]

Connochaetes je bil sprva predlagan kot podrod znotraj rodu Antilope, zdaj pa velja za samostojnega.^[8] Vanj so sprva uvrščali le belorepega gnuja, ko pa je bil črnorepi gnu prepoznan kot samostojna vrsta, je bil najprej uvrščen v ločen rod Gorgon.^[9]^[10] Zdaj obe vrsti uvrščamo v isti rod.^[6]

Sodeč po analizi mitohondrijske DNK se je belorepi gnu ločil od skupnega prednika v srednjem pleistocenu pred približno milijonom let.^[11] Črnorepi gnu se od takrat praktično ni spremenil in je bolj generalističen, belorepi pa se je specializiral za odprta travišča, zato je mnogo manj razširjen.^[12]

Sklici

↑ Wilson, Don E.; Reeder, DeeAnn M., ur. (2005). Mammal Species of the World (3. izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press, 2 knjigi (2142 str.). ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.
↑ ^2,0 ^2,1 Murray, Martyn G. (1996). »Grivaste antilope«. V Macdonald, D. (ur.). Velika enciklopedija: Sesalci. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 571. COBISS 61844992. ISBN 86-11-14524-0.
↑ Grobler, J. P.; Rushworth, I.; Brink, J. S.; Bloomer, P.; Kotze, A.; Reilly, B.; Vrahimis, S. (5. avgust 2011). »Management of hybridization in an endemic species: decision making in the face of imperfect information in the case of the black wildebeest—Connochaetes gnou«. European Journal of Wildlife Research. 57 (5): 997–1006. doi:10.1007/s10344-011-0567-1. hdl:2263/19462. ISSN 1439-0574. S2CID 23964988.
↑ Ackermann, R. R.; Brink, J. S.; Vrahimis, S.; De Klerk, B. (29. oktober 2010). »Hybrid wildebeest (Artiodactyla: Bovidae) provide further evidence for shared signatures of admixture in mammalian crania«. South African Journal of Science. 106 (11/12): 1–4. doi:10.4102/sajs.v106i11/12.423. hdl:11427/27315.
↑ Benirschke, Kurt (2002). »Wildebeest, Gnu«. Comparative Placentation. University of California San Diego. Pridobljeno 25. marca 2014.
↑ ^6,0 ^6,1 ^6,2 Wilson, Don E.; Reeder, DeeAnn M., ur. (2005). Mammal Species of the World (3. izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press, 2 knjigi (2142 str.). str. 676. ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.
↑ Groves, C.; Grubb, P. (2011). Ungulate Taxonomy. Baltimore, Maryland: Johns Hopkins University Press. ISBN 978-1-4214-0093-8.
↑ »Connochaetes gnou«. Mammalian Species. 28. junij 1974. doi:10.2307/0.50.1. ISSN 1545-1410.
↑ Nowak, R. M. (1999). Walker's Mammals of the World (6. izd.). Johns Hopkins University Press. str. 1184–6. ISBN 978-0-8018-5789-8.
↑ Corbet, S. W.; Robinson, T. J. (november–december 1991). »Genetic divergence in South African Wildebeest: comparative cytogenetics and analysis of mitochondrial DNA«. The Journal of Heredity. 82 (6): 447–52. doi:10.1093/oxfordjournals.jhered.a111126. PMID 1795096.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ Bassi, J. (2013). Pilot in the Wild: Flights of Conservation and Survival. Jacana Media. str. 116–118. ISBN 978-1-4314-0871-9.
↑ Codron, Daryl; Brink, James S. (2007). »Trophic ecology of two savanna grazers, blue wildebeest Connochaetes taurinus and black wildebeest Connochaetes gnou« (PDF). European Journal of Wildlife Research. 53 (2): 90–99. doi:10.1007/s10344-006-0070-2. S2CID 26717246. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. avgusta 2020. Pridobljeno 11. marca 2025.

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Connochaetes v Wikimedijini zbirki

[1] Wilson, Don E.; Reeder, DeeAnn M., ur. (2005). Mammal Species of the World (3. izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press, 2 knjigi (2142 str.). ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.

[Sesalci-2] 2,0 ^2,1 Murray, Martyn G. (1996). »Grivaste antilope«. V Macdonald, D. (ur.). Velika enciklopedija: Sesalci. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 571. COBISS 61844992. ISBN 86-11-14524-0.

[hybrid1-3] Grobler, J. P.; Rushworth, I.; Brink, J. S.; Bloomer, P.; Kotze, A.; Reilly, B.; Vrahimis, S. (5. avgust 2011). »Management of hybridization in an endemic species: decision making in the face of imperfect information in the case of the black wildebeest—Connochaetes gnou«. European Journal of Wildlife Research. 57 (5): 997–1006. doi:10.1007/s10344-011-0567-1. hdl:2263/19462. ISSN 1439-0574. S2CID 23964988.

[hybrid2-4] Ackermann, R. R.; Brink, J. S.; Vrahimis, S.; De Klerk, B. (29. oktober 2010). »Hybrid wildebeest (Artiodactyla: Bovidae) provide further evidence for shared signatures of admixture in mammalian crania«. South African Journal of Science. 106 (11/12): 1–4. doi:10.4102/sajs.v106i11/12.423. hdl:11427/27315.

[Benirschke-5] Benirschke, Kurt (2002). »Wildebeest, Gnu«. Comparative Placentation. University of California San Diego. Pridobljeno 25. marca 2014.

[msw3-6] 6,0 ^6,1 ^6,2 Wilson, Don E.; Reeder, DeeAnn M., ur. (2005). Mammal Species of the World (3. izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press, 2 knjigi (2142 str.). str. 676. ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.

[groves-7] Groves, C.; Grubb, P. (2011). Ungulate Taxonomy. Baltimore, Maryland: Johns Hopkins University Press. ISBN 978-1-4214-0093-8.

[8] »Connochaetes gnou«. Mammalian Species. 28. junij 1974. doi:10.2307/0.50.1. ISSN 1545-1410.

[nowak-9] Nowak, R. M. (1999). Walker's Mammals of the World (6. izd.). Johns Hopkins University Press. str. 1184–6. ISBN 978-0-8018-5789-8.

[corbet-10] Corbet, S. W.; Robinson, T. J. (november–december 1991). »Genetic divergence in South African Wildebeest: comparative cytogenetics and analysis of mitochondrial DNA«. The Journal of Heredity. 82 (6): 447–52. doi:10.1093/oxfordjournals.jhered.a111126. PMID 1795096.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[bassi-11] Bassi, J. (2013). Pilot in the Wild: Flights of Conservation and Survival. Jacana Media. str. 116–118. ISBN 978-1-4314-0871-9.

[Codron-12] Codron, Daryl; Brink, James S. (2007). »Trophic ecology of two savanna grazers, blue wildebeest Connochaetes taurinus and black wildebeest Connochaetes gnou« (PDF). European Journal of Wildlife Research. 53 (2): 90–99. doi:10.1007/s10344-006-0070-2. S2CID 26717246. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. avgusta 2020. Pridobljeno 11. marca 2025.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]