Gnej Julij Agrikola
Gnaeus Julius Agricola | |
---|---|
Kip Agricole, postavljen v rimskih termah v Bathu leta 1894 | |
Rojstvo | Narbonska Galija Forum Iulii[d][1][2] |
Smrt | 23 avgust 93 (starost 53 let) Narbonska Galija |
Pripadnost | Rimsko cesarstvo |
Aktivna leta | 58-85 |
Čin | prokonzul |
Poveljstva | XX. legija Valeria Victrix Akvitanska Galija Rimska Britanija |
Oboroženi konflikti | bitka pri Watling Street bitka pri Mons Graupius |
Priznanja | Ornamenta triumphalia |
Gnej Julij Agrikola (latinsko Gnaeus Julius Agricola, tudi samo kot Agrikola), rimski general, * 13. julij 40, † 23. avgust 93
Agrikola je znan po tem, da je znatno razširil in utrdil rimsko oblast nad Britanijo. Znan je tudi po biografski knjigi Agricola (De vita et moribus Iulii Agricolae) - prvo objavljeno delo njegovega zeta, slavnega zgodovinarja Tacita.[3]
Agricola, rojen v ugledni senatorski družini, je svojo vojaško kariero začel v Britaniji, kjer je služil pod guvernerjem Gajem Svetonijem Pavlinom[4] in skoraj zanesljivo sodeloval pri zatrtju Budikinega upora in bitki pri Watling Street. Potem je opravljal številne dolžnosti; Leta 64 je bil imenovan za kvestora v porvinci Azija , nato leta 66 za plebejskega tribuna in leta 68 za pretorja. V letu štirih cesarjev (69) je podpiral Vespazijana, po njegovem vzponu na cesarski prestol pa je bil imenovan za legata XX. legije Valeria Victrix. Ko se je njegovo poveljstvo leta 73 končalo, je uradno prejel status patricija v Rimu in bil imenovan za guvernerja province Akvitanije v Galiji. Leta 76 je bil imenovan za konzula in leta 77 guvernerja Britanije. V slednjem položaju je osvojil večino današnjega Walesa in severne Anglije ter se podal na pohode v škotske nižine Kaledonije, kjer je v bitki na Mons Graupius porazil kaledonsko vojsko in za nekaj časa vzpostavil rimsko oblast. Zgodovinarji domnevajo, da se je podal tudi na kratkotrajno odpravo na Irsko.[5] Leta 85 so ga po nepričakovano dolgem služenju odpoklicali iz Britanije, nakar se je upokojil iz javnega življenja.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Агрикола // Энциклопедический лексикон — Sankt Peterburg.: 1835. — Т. 1. — С. 165.
- ↑ Любкер Ф. Agricola // Реальный словарь классических древностей по Любкеру — Sankt Peterburg.: Общество классической филологии и педагогики, 1885. — С. 52.
- ↑ Tacitus, Agricola; Dio Cassius (Rimska zgodovina 66.20); tudi napisi, kot je Napis na forumu Verulamium).
- ↑ Agricola 5
- ↑ Tacitus, Agricola 24
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Anthony Birley (1996), “Iulius Agricola, Cn.”, in Hornblower, Simon, Oxford Classical Dictionary, Oxford: Oxford University Press
- Duncan B Campbell, Mons Graupius AD 83, Oxford: Osprey Publishing, 2010. 96pp.
- "Agricola's Campaigns", special issue of Ancient Warfare, 1/1 (2007)
- Wolfson, Stan. Tacitus, Thule and Caledonia: the achievements of Agricola's navy in their true perspective. Oxford, England: Archaeopress, 2008. 118pp. (BAR British series; 459).
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Gnaeus Julius Agricola Arhivirano 2015-09-21 na Wayback Machine. at Roman-Britain.org
- Germania and Agricola at Project Gutenberg