Pojdi na vsebino

Gnej Julij Agrikola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gnaeus Julius Agricola
Kip Agricole, postavljen v rimskih termah v Bathu leta 1894
RojstvoNarbonska Galija
Forum Iulii[d][1][2]
Smrt23 avgust 93 (starost 53 let)
Narbonska Galija
PripadnostRimsko cesarstvo
Aktivna leta58-85
Činprokonzul
PoveljstvaXX. legija Valeria Victrix
Akvitanska Galija
Rimska Britanija
Oboroženi konfliktibitka pri Watling Street
bitka pri Mons Graupius
PriznanjaOrnamenta triumphalia

Gnej Julij Agrikola (latinsko Gnaeus Julius Agricola, tudi samo kot Agrikola), rimski general, * 13. julij 40, † 23. avgust 93

Agrikola je znan po tem, da je znatno razširil in utrdil rimsko oblast nad Britanijo. Znan je tudi po biografski knjigi Agricola (De vita et moribus Iulii Agricolae) - prvo objavljeno delo njegovega zeta, slavnega zgodovinarja Tacita.[3]

Agricola, rojen v ugledni senatorski družini, je svojo vojaško kariero začel v Britaniji, kjer je služil pod guvernerjem Gajem Svetonijem Pavlinom[4] in skoraj zanesljivo sodeloval pri zatrtju Budikinega upora in bitki pri Watling Street. Potem je opravljal številne dolžnosti; Leta 64 je bil imenovan za kvestora v porvinci Azija , nato leta 66 za plebejskega tribuna in leta 68 za pretorja. V letu štirih cesarjev (69) je podpiral Vespazijana, po njegovem vzponu na cesarski prestol pa je bil imenovan za legata XX. legije Valeria Victrix. Ko se je njegovo poveljstvo leta 73 končalo, je uradno prejel status patricija v Rimu in bil imenovan za guvernerja province Akvitanije v Galiji. Leta 76 je bil imenovan za konzula in leta 77 guvernerja Britanije. V slednjem položaju je osvojil večino današnjega Walesa in severne Anglije ter se podal na pohode v škotske nižine Kaledonije, kjer je v bitki na Mons Graupius porazil kaledonsko vojsko in za nekaj časa vzpostavil rimsko oblast. Zgodovinarji domnevajo, da se je podal tudi na kratkotrajno odpravo na Irsko.[5] Leta 85 so ga po nepričakovano dolgem služenju odpoklicali iz Britanije, nakar se je upokojil iz javnega življenja.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Anthony Birley (1996), “Iulius Agricola, Cn.”, in Hornblower, Simon, Oxford Classical Dictionary, Oxford: Oxford University Press
  • Duncan B Campbell, Mons Graupius AD 83, Oxford: Osprey Publishing, 2010. 96pp.
  • "Agricola's Campaigns", special issue of Ancient Warfare, 1/1 (2007)
  • Wolfson, Stan. Tacitus, Thule and Caledonia: the achievements of Agricola's navy in their true perspective. Oxford, England: Archaeopress, 2008. 118pp. (BAR British series; 459).

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]