Giustinianijeva Atena
| Giustinianijeva Atena, rimska kopija grškega kipa Atene Palas | |
|---|---|
 | |
| Umetnik | Fidija |
| Vrsta | Paroški marmor |
| Kraj | Vatikanski muzeji |
Paroški marmorni kip Giustinianijeve Atene ali Giustinianijeve Minerve je rimska marmorna kopija grškega kipa Atene Palas iz poznega 5. ali zgodnjega 4. stoletja pr. n. št.[1]
Skulptura je bila verjetno kultna podoba [2], ne pa dekorativna kulturna trofeja. Kača pri Atenini desni nogi spominja na arhaičen mit o Erihtoniju in njegovo kačjo obliko. Podlakti so restavrirane, prav tako tudi kopje in sfinga na boginjini korintski čeladi.
Odkritje in ugled[uredi | uredi kodo]
Odkrit je bil v zgodnjem 17. stoletju [3] v ruševinah desetstranskega nimfeja na hribu Eskvilin, ki so ga tako pomotoma označili kot tempelj Minerve zdraviteljice. [4]Pietro Santi Bartoli, tudi v 17. stoletju, je navedel drugo najdišče, to je Minervin park (Orto di Minerva) v bližini cerkve svete Marije nad Minervo v Rimu (Santa Maria sopra Minerva), za katero velja, da je bila zgrajena nad templjem Minerve (posvečen je bil Pompeju Velikemu 62 pr. n. št.).[5] Zaradi kakovosti je bila v 19. stoletju znana kot kopija Fidijevega kipa, vključena pa je bila med štukature, ki so predstavljale odlično evropsko skulpturo, ki je bila sestavni del nemškega paviljona na razstavi v Lousiani (Louisiana Purchase Exposition, St. Louis, 1904). [6]
Ime kipa se nanaša na zbirko Vincenza Giustinianija v Giustinianijevi palači, bil je luksuzno narejen in objavljen v reviji Galleria Giustiniana (Rim, 1631). Očitno v obdobju, ko je bil kip v Giustinianijevi zbirki, nikoli ni bil kopiran: Winckelmann ga ni nikoli omenil, čeprav je prav on prvi opisal strogi klasični slog. Konec stoletja so ga občudovali zlasti britanski obiskovalci: Giustinianijev kustos je Goetheju povedal, da je bila obnovljena roka bolj bela kot preostali kip, ker so jo Angleži pogosto poljubljali [7]. Doprsje, ki je bilo prilagojeno tej Minervi (podobna Atena v Velletriju je bila kasnejše odkritje), je bilo namizni okras v več kot ducat portretih Pompea Batonija pri angleških obiskovalcih v Rimu [8]. Ko je bil francoski kipar Claude Michel, ki je sprejel grško ime "Klodion", učenec na francoski akademiji v Rimu (1762–71), je naredil izpopolnjeno in natančno izdelano terakotno Minervo, ki kaže umetnost priznanih starin, zlasti Giustinianijeve Minerve. [9]
Giustinianijeva Minerva, kot je bila imenovana, je ušla usodi preostale Giustinianijeve zbirke, ki je bila leta 1807 med Napoleonovo zasedbo umaknjena v Pariz, kjer je do neke mere propadla. Leta 1815 je Friderik Viljem III. kupil vse, kar je ostalo, še zlasti približno 170 slik, jih odnesel v Berlin, kjer so postale del kraljevega muzeja.
Minervo je odkupil Lucien Bonaparte leta 1805 in jo namestil v veliki dvorani svoje rimske rezidence, Palazzo Nunez. Leta 1817 jo je prodal papežu Piju VII., ki jo je naročil za dvorano Braccio Nuovo v Vatikanskih muzejih. Ko je bila dvorana Braccio Nuovo leta 1822 odprta, je bil vanjo uvrščen tudi Minervin kip, kjer je še danes.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Helbig 1963:343-4. Height 2.25 m.
- ↑ Haskell and Penny 1981:270.
- ↑ Galleria Giustiniani, 1631, vol. I, pl. 3.
- ↑ Najdišče templja Minerve Medice, znano iz starih opisov, ni bilo zanesljivo prepoznano (Platner and Ashby 1929).
- ↑ Haskell and Penny (1981:269) find that "both locations seem suspiciously appropriate, and the latter may have been suggested by the connection between the Serpent and Aesculapius, the god of Medicine".
- ↑ The casts are conserved at the Southeast Missouri State University (news release |date=February 13, 2009).
- ↑ Zapisano v razstavnem katalogu za Pompeo Batoni, prince of painters in 18th-century Rome, (Edgar Peters Bowron and Peter Björn Kerbep, curators), Houston and London, 2007, p. 79.
- ↑ Pompeo Batoni, prince of painters in eighteenth-century Rome.
- ↑ Now at the Metropolitan Museum of Art, acc. no. 1975.312.6 (on-line catalogue entry).
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Francis Haskell and Nicholas Penny, 1981. Taste and the Antique: The Lure of Antique Sculpture, 1500-1900 (Yale University Press), cat. no. 63.
- Wolfgang Helbig, Führer durch die öffenlicher Sammlungen klassischer Altertümer in Rom, rev. ed 1963-72.
- Samuel Ball Platner and Thomas Ashby, 1929. A Topographical Dictionary of Ancient Rome (on-line excerpt)