Pojdi na vsebino

Gilles de Rais

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Gilles de Rais

Rojstno imeGilles de Montmorency-Laval
RojstvoGilles de Montmorency-Laval
cca. 1405[2]
Champtocé-sur-Loire[d], Kraljestvo Francija
Smrt26. oktober 1440[3]
Nantes, Kraljestvo Francija
Kraj pokopa
Cerkev samostan Notre-Dame des Carmes, Nantes
Pripadnost
Aktivna leta1427 (ali 1420 ?) – 1435
ČinMaršali Francije
Oboroženi konflikti
Podpis
Kazenski podatki
Targetvečinoma mladi fantje
Žrtveneznano (približno 140 ?)
Obdobje1432–1440
KazenSmrt z obešanjem (truplo delno zgorelo na grmadi)

Gilles de Rais, Baron de Rais (francosko: [ʒil ʁɛ]; zapisano tudi »Retz«), francoski vitez in lord iz Bretanje, Anjouja in Poitouja, * ok. 1405, Champtocé-sur-Loire, † 26. oktober 1440, Nantes.

De Rais je bil vodja francoske vojske med stoletno vojno in sobojevnik Ivane Orleanske. Znan je predvsem po obsodbi zaradi posilstva in umora več otrok.

Kot pomemben vladar in dedič nekaterih velikih plemiških rodov zahodne Francije se je zavzel za francoskega kralja Karla VII. in vodil vojno proti Angležem. Leta 1429 je sklenil zavezništvo s svojim bratrancem Georgesom de La Trémoille, uglednim velikim komornikom Francije, in bil po uspešnih vojaških pohodih ob boku Ivane Orleanske istega leta imenovan za maršala Francije. O njegovem odnosu z njo je malo znanega, v nasprotju s privilegirano zvezo med obema vojskovodjema, ki jo prikazujejo različne fikcije. V tridesetih letih 14. stoletja se je postopoma umaknil iz vojne. Njegova družina ga je obtožila, da je zapravil svoje premoženje, saj je s prodajo svojih zemljišč najboljšemu ponudniku nadomestil svoje razkošne izdatke, zaradi česar je Karel VII. julija 1435 nad njim uvedel interdikt. Maja 1440 je v cerkvi Saint-Étienne-de-Mer-Morte napadel visokega klerika, nato pa zavzel tamkajšnji grad, s čimer je kršil cerkveno imuniteto in spodkopal veličino svojega suzerena Ivana V., bretonskega vojvoda. Aretiran je bil 15. septembra 1440 na svojem gradu v Machecoulu in prepeljan v vojvodino Bretanjo, neodvisno kneževino, kjer mu je oktobra 1440 sodilo cerkveno sodišče s pomočjo inkvizicije zaradi herezije, sodomije in umora »sto štiridesetih ali več otrok«. Hkrati so mu sodili tudi posvetni sodniki vojvodskega sodišča in ga obsodili na obešenje in sežig na grmadi zaradi nasilnega dejanja v Saint-Étienne-de-Mer-Morte ter zločinov nad »več majhnimi otroki«. 26. oktobra 1440 so ga skupaj z dvema njegovima služabnikoma, obsojenima zaradi umora, usmrtili.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Opombe pod črto

[uredi | uredi kodo]
  1. Meurger 2003, str. ;48, 107, 117.
  2. Cazacu M. Gilles de Rais — 2005. — str. 23-24. — ISBN 2-84734-227-3
  3. National Library of Israel Names and Subjects Authority File

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Zgodovinske študije in literarna znanost

[uredi | uredi kodo]

Eseji

[uredi | uredi kodo]
  • Benedetti, Jean (1971), Gilles de Rais, New York: Stein and Day, ISBN 978-0-8128-1450-7.
  • Jost, Alain (1995), Gilles de Rais, Histoire et mystères (v francoščini), Alleur / Paris: Marabout, ISBN 978-2-501-02230-9.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]