Gigue

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Za instrument gigue glej gigue (glasbilo).
Uvodni ritmični vzorec žige

Gigue (italijansko giga, v slovenščino pa prevajano kot žiga) je živahen ples, ki je doživel svoj razmah v obdobju baročne glasbe. Komponiran je v binarnem ali ternarnem taktu, najpogosteje v 6/8, 6/4, 9/8 ali 12/16. Redko je pisan tudi v 3/8 taktu. Glasbena oblika je vselej dvodelna, izvajana le z instrumenti (brez vokala), pogosto je kontrapunktična in s predtaktom.

Gigue izhaja iz britanskega oz. irskega ljudskega plesa jig (nastal je že pred 15. stoletjem), ki se je v elizabetinski dobi pojavljal kot kompozicija za virginal in lutnjo. V Evropo ga je prinesel francoski lutnjarski virtuoz Jacques Gaultier (Gaultier d'Angleterre), ki je bil med letoma 1619 in 1648 član kraljeve kapele v Londonu. V instrumentalni glasbi, izvajani na evropskih dvorih, se je pojavil v konec 17. in v začetku 18. stoletja, s tem pa so se začele tudi njegove modfikacije, odvisne od kulturnega okolja. Baročni skladatelji so razlikovali med francoskimi in italijanskimi, včasih tudi angleškimi različicami. Italijanski giga (6/8 ali 12/8 takt) je bil hitri stavek italijanske sonate da chiesa. Francoski clavicenisti (Louis Couperin, Jacques Champion de Chambonnières, Jean-Henri d'Anglebert, Nicolas Lebègue in drugi) so gigue pisali v tridobnem taktu. Lebègue je vpeljal gigue kot obligaten stavek v baročni suiti, sicer pa se je pojavljal še v violinskih sonatah, trio-sonatah in koncertih. Včasih je bil začetek žige komponiran v fugato tehniki. V Nemčiji so bile prvi žige (neško tudi gique) komponirane za lutnjo, do leta 1700 v francoskem slogu, po tej letnici pa v italijanskem. Johann Jakob Froberger je v svojih klavirskih suitah komponiral gigue kot zadnji stavek, njegovemu vzoru so sledili še Johann Pachelbel, Dieterich Buxtehude, Johann Kuhnau in utrdili nemško različico žige (sintezo italijanske in francoske) ter njegovo mesto v suiti. Danes največkrat izvajane žige je v svojih partitah in suitah prispeval J. S. Bach.