Pojdi na vsebino

Gharjan

Gharjan

غريان

Gharian, Garjan
Staro mesto Gharjan ok. leta 1940
Staro mesto Gharjan ok. leta 1940
Gharjan se nahaja v Libija
Gharjan
Gharjan
Lega v Libiji
Koordinati: 32°10′11″N 13°01′00″E / 32.16972°N 13.01667°E / 32.16972; 13.01667
Država Libija
RegijaTripolitanija
okrožjeDžabal al Gharbi
Nadm. višinapoprečna:
 505 m 
Minimalna:
 158 m 
Maksimalna:
 895 m
Prebivalstvo
 (2011)[2]
 • Skupno187.854
Časovni pasUTC+2 (EET)

Gharjan je mesto v severozahodni Libiji, v okrožju Džabal al Gharbi, ki leži 80 km južno od Tripolija.[3] Gharjan je eno največjih mest v okrožju. Pred letom 2007 je bil upravni sedež okrožja Gharjan.

Leta 2005 je bilo prebivalstvo Gharjana ocenjeno na 170.000[4] in je do leta 2011 naraslo na več kot 187.000.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Staro mestno jedro v 1940-ih

Gharjan je bil na trgovskih poteh tako južno do Fezana kot čez gorovje Nafusa. Zgodnja naselbina je bila v jamah, tj. pod zemljo.[5][6]

Od leta 1830 do 1855 se je Gharjan upiral svojim osmanskim vladarjem.[7] Do leta 1884 so Osmani v Gharjanu ustanovili župana in mestni svet.[8]

Gharjan je veljal za središče tripolitanskega upora proti italijanski invaziji v začetku 20. stoletja.

Gharjan, ki ga je do leta 1925 v celoti okupirala Italija, se je razvil nad zemljo, med letoma 1925 in 1928 pa so zgradili pošto in telegraf, policijsko postajo, medicinsko kliniko, več šol in hotel.[9]

Berbersko pleme Avlad Abu Saj je osredotočeno okoli Gharjana in Mizde na jugu.[10]

2011 Libijska državljanska vojna

[uredi | uredi kodo]

V začetku leta 2011 se je mesto vključilo v vsedržavno vstajo proti Gadafiju. Sprva uspešno, 2. marca pa so ga vladne sile ponovno zavzele.[11]

Aprila so uporniki uspeli zasesti več bližnjih mest in vzpostaviti drugo ozemlje v osrednjem mestu, prvo mesto pa je svojo voljo proti režimu pokazalo 16. februarja. ZENTAIN Libija poleg Misrate ni bil več pod nadzorom Gadafijevih sil, toda do konca junija upornikom še vedno ni uspelo zavzeti Gharjana. 13. avgusta 2011 so uporniške sile v Libiji sprožile novo bitko za nadzor nad mestom in ga obvladale v dveh dneh.[12]

Druga libijska državljanska vojna

[uredi | uredi kodo]

4. aprila 2019 je mesto padlo v roke silam, zvestim generalu Khalifi Haftarju iz Tobruka, kot del širše ofenzive Libijske narodne vojske (LNA) v zahodni Libiji.[13] Konec junija je bilo mesto ponovno zavzeto od LNA v protiofenzivi s silami Vlade narodnega soglasja s sedežem v Tripoliju, ki so jim pri njihovih prizadevanjih pomagali kolaborantski prebivalci mesta, ki so se mobilizirali proti silam LNA.[14] LNA je ponovno začela ofenzivo junija 2020.

Gospa iz Gharjana

[uredi | uredi kodo]

Zahodno od Gharjana je na desni strani slaba cesta, ki vodi do zapuščene nekdanje italijanske vojašnice, relikvije druge svetovne vojne.

V kampu je razpadajoča stavba. Na opeke ene od sten znotraj stavbe je naslikana ogromna (približno 4 m x 10 m) upodobitev gole ženske, ki leži na boku, v ameriškem pin-up stilu.[15] Zgornji del trupa ženske je oblikovan kot netočna predstavitev severnoafriške obale, izstopajoče točke njene anatomije pa so označene z imeni severnoafriških mest.

Lady of Garian je narisal Clifford Sabre,[16] prostovoljni ameriški voznik reševalnega vozila pri britanski 8. armadi. Saber je ustvaril stensko poslikavo, da bi pomagal dvigniti moralo svojih kolegov, končal pa 2. marca 1943, medtem ko je bila njegova enota nekaj dni nastanjena v vojašnici v Gharjanu.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Zaradi goratega podnebja (precej bolj zmernega v primerjavi s preostalim delom Libije) se gojijo fige, skupaj z olivami in žafranom, za lokalno uporabo in izvoz. Gharjan je znan tudi po svoji keramični industriji.

Libijska podjetja za oljčno olje iz Gharjana so osvojila srebrno in bronasto nagrado na mednarodnem tekmovanju oljčnega olja EVO IOOC v Italiji leta 2020 v Palmiju, mednarodnem tekmovanju oljčnega olja Athena 2020 na Lezbosu[17] in leta 2021 na tekmovanju GOOA v Berlinu.[18]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Gharyan topographic map«. World topographic map. Pridobljeno 9. oktobra 2023.
  2. World Gazetteer. »Libya: largest cities and towns and statistics of their population«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. decembra 2012. Pridobljeno 15. oktobra 2011.
  3. »Gharyān | Libya«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 8. marca 2020.
  4. »Gharyan«. LookLex Encyclopaedia. Arhivirano iz prvotnega dne 14. januarja 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neustrezen URL (povezava)
  5. »Jewish cave homes at Gharyan, Libya«.
  6. McLaren, Brian (2006). Architecture and Tourism in Italian Colonial Libya: An Ambivalent Modernism. Seattle, Washington: University of Washington Press. str. 219.
  7. »Jewish cave homes at Gharyan, Libya«. citing Roumani, Maurice (2016). »Gharian«. Encyclopedia of Jews in the Islamic World. Brill Online. Pridobljeno 18. januarja 2016.[mrtva povezava]
  8. Anderson, Lisa (1984). »Nineteenth-Century Reform in Ottoman Libya«. International Journal of Middle East Studies. 16 (3): 325–348, 331. doi:10.1017/S0020743800028208.
  9. McLaren 2006, str. 27
  10. Bell, Anthony; Witter, David (2011). The Libyan Revolution: Roots of Rebellion: Part 1. Washington, D.C.: Institute for the Study of War. str. 20. JSTOR resrep07869. OCLC 754124415.
  11. »Battle rages over Libyan oil port«. Al Jazeera. 3. marec 2011. Pridobljeno 16. oktobra 2011.
  12. »Libya rebels take Garyan, south of Tripoli-witness«. Reuters Africa. Reuters. 18. avgust 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2012. Pridobljeno 16. oktobra 2011.
  13. »Libyan strongman orders troops to march on Tripoli«. The Guardian. 4. april 2019. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2023.
  14. »'Big loss': Libya's UN-recognised government retakes key town«. Al Jazeera. 21. junij 2019. Pridobljeno 2. oktobra 2019.
  15. »Lady of Gharyan (photograph)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2018. Pridobljeno 13. avgusta 2011.
  16. Clifford Saber's history and portfolio is at "Sketchbook of a Desert Rat" Arhivirano 2010-12-19 na Wayback Machine., American Field Service
  17. »Libyan national wins olive oil prize in Italy«. Libya Observer. 25. julij 2020.
  18. »Libyan olive oils win prizes at Berlin awards – plans to increase production«. Libya Herald. 6. maj 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]