Gesta principum Polonorum

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gesta principum Polonorum
Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum
AvtorGallus Anonimus
DržavaKraljevina Poljska
Jeziksrednjeveška latinščina
SubjektVladavine poljskega kralja Boleslava III. (knjigi ii in iii) in njegovih predhodnikov (knjiga i)
Žanrkronika
Datum izida
med ok. 1112 – ok. 1118

Gesta principum Polonorum (poslovenjeno Dejanja poljskih knezov) je najstarejša znana srednjeveška kronika, ki dokumentira zgodovino Poljske od legendarnih časov do leta 1113.

V srednjeveški latinščini jo je napisal neznan avtor, dogovorno imenovan Gallus Anonimus. Dokončana je bila med letoma 1112 in 1118. Obsežno besedilo se je ohranilo v treh kasnejših prepisih iz dveh virov. Avtorjevo ime Gallus pomeni Galec, kar pa ne pomeni, da je bil Francoz. Bil je tujec neznane narodnosti, ki je na Poljsko prišel iz Ogrske. Pisanje kronike je naročil tedanji poljski kralj Boleslav III. Krivousti. Avtor je bil za svoje delo verjetno nagrajen in ostal na Poljskem do svoje smrti.

Knjiga je najstarejši znani pisni dokument o zgodovini Poljske. Ponuja edinstven pogled na splošno zgodovino Evrope in dopolnjuje tisto, kar so nam zapustili zahodno in južnoevropski zgodovinarji. Napisana je bila pred kroniko Gesta Danorum (Dejanja Dancev) in približno sto let pred Chronica seu originale regum et principum Poloniae (Kronika ali izvor poljskih kraljev in knezov).

Najstarejši znani prepis dela je trenutno v Poljski narodni knjižnici v Varšavi.

Naslov[uredi | uredi kodo]

Prva stran Gesta principum Polonorum (Codex Zamoyscianus, Poljska narodna knjižnica

Izvirni naslov dela ni jasen. V veliki začetnici Zamojskega kodeksa je stiliziran napis Cronica Polonorum, medtem ko se v istem rokopisu predgovor Prve knjige začne z Incipio Cronice et gesta ducum sive princeps Polonorum ([Tu] se začnejo kronike in dejanja poljskih vojvod ali knezov).[1] Začetek Druge knjige ima naslov Liber Tertii Boleslaui (Knjiga Boleslava III.), Tretje knjiga pa Liber de Gestis Boleslaui III (Knjiga dejanj Boleslava III.).[2] Naslovi seveda niso zanesljivi, ker so jih pogosto dodajali kasneje.[3] Zadnji uredniki so dali kroniki naslov Gesta principum Polonorum (Dejanja poljskih knezov), da bi se razlikovala od kasnejše Chronica principum Poloniae (Kronika poljskih knezov).[4]

Za avtorja velja, da je bil francoski menih, ki je živel na Poljskem med vladanjem Boleslava III.[5][6]

Datum[uredi | uredi kodo]

Na splošno velja, da je bila kronika napisana med letoma 1112 in 1117[7] ali 1118.[8] Zadnji v kroniki opisan dogodek je Boleslavovo romanje v Székesfehérvár na Ogrskem, ki se je zgodilo leta 1112 ali 1113.[8] Delo je bilo skoraj zagotovo dokončano pred uporom v Skarbimirju leta 1117–1118.[8]

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Delo se začne z nagovorom in posvetilom Martinu, nadškofu Gniezna, in škofom poljskih dežel Simonu (škof v Polocku, ok. 1102-1129), Pavlu (škof v Poznanju, 1098–ok. 1112), Mooru (škofu v Krakovu, 1110–1118) in Ziroslavu (škof v Vroclavu, 1112–1120).[9]

Razdeljeno je na tri knjige, osredotočene na rodoslovje, politiko in vojskovanje. Prva knjiga ima 31 poglavij in obravnava dejanja prednikov Boleslava III., začenši z legendarnim Pjastom Kolarjem, in njihove vojne proti sosednjim germanskim in slovanskim narodom, kot so Rusi, Čehi, Pomorjancii, Mazovčani in obskurni Selenčani.[10] Avtor omenja, da Prva knjiga temelji na ustnem izročilu in je v veliki meri legendarna vse do vladavine Mješka I.[11] Pripoved o vzponu Pjastov od kmetov do vladarjev je pogosta v zgodnjih slovanskih ljudskih mitih.[12]

Druga knjiga ima 50 poglavij in opisuje življenje Boleslava III. od njegovega rojstva, njehova dejanja v fantovskih letih in vojne, ki sta jih vodila on sam in "grof palatin" Skarbimir proti Pomorjancem.[13]

Tretja knjiga ima 26 poglavij. V njej se nadaljuje zgodba o vojnah Boleslava III. in Poljakov proti Pomorjancem, nemškemu cesarju Henriku V., Čehom in Prusom.

Rokopisi[uredi | uredi kodo]

Gesta ni ohranjena v izvirniku, ampak v treh rokopisih iz dveh izročil. Codex Zamoyscianus in Codex Czartoryscianus predstavljata prvo in najstarejše dokumentirano izročilo, pri čemer slednji izhaja iz prvega. Kasnejši Heilsberški kodeks, ki vsebuje manj podrobnosti, je predstavnik drugega izročila.

Codex Zamoiscianus[uredi | uredi kodo]

Codex Zamojscianus ali Zamojski kodeks[14] je najstarejši znani prepis izvirnega dela. Napisan je bil v poznem 14. stoletju, verjetno v Krakovu med letoma 1380 in 1392.[14] Do 15. stoletja je bil v lasti družine Łaski[14] in nazadnje grofov Zamošča. Hrani ga Narodna knjižnica v Varšavi.[14]

Codex Czartoriscianus[uredi | uredi kodo]

Druga različica Geste je Codex Czartoryscianus ali Sjedzivojski kodeks.[14] Napisan je bil med letoma 1434 in 1439 na osnovi Zamojskega kodeksa.[14] Ker je dosleden prepis, je njegova uporabnost za rekonstruiranje izvirnega besedila omejena. Kodeks hrani Muzej Czartoryski v Krakovu.

Heilsberški kodeks[uredi | uredi kodo]

Tretja različica izvirnika je tako imenovani Heilsberški kodeks.[14] Napisan je bil med letoma 1469 in 1471 na osnovi starejše različice.[14] Kodeks je bil od sredine 16. stoletja do 18. stoletja v nemško govorečem pruskem mestu Heilsberg (zdaj poljski Lidzbark Warmiński), po katerem je dobil ime.[14]

Heilsberški kodeks je neodvisna priča izvirnega besedila. V njem je izpuščenih več poglavij, vključno s 27. in 28. poglavjem Prve knjige. [15] Hrani ga Narodna knjižnica v Varšavi.[14]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. xxiv; str. 10.
  2. Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. 116, 210.
  3. Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. xxiv.
  4. Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. xxiv, & op. 20.
  5. Dalewski (2008). Ritual and Politics, str. 2–3, op. 3.
  6. Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. xxiv–v.
  7. Tymowski (1996). Oral Tradition, str. 243.
  8. 8,0 8,1 8,2 Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. xxxi.
  9. Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. 2–3 in sklici 2–4.
  10. Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. 3–115.
  11. Tymowski (1996). "Oral Tradition", str. 243–245.
  12. Tymowski (1996). "Oral Tradition", str. 251–252.
  13. Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. 117–209.
  14. 14,00 14,01 14,02 14,03 14,04 14,05 14,06 14,07 14,08 14,09 Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. xx.
  15. Knoll & Schaer eds. (2003). Gesta Principum Polonorum, str. xxi.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bisson, Thomas N. (1998). »On Not Eating Polish Bread in Vain: Resonance and Conjuncture in the Deeds of the Princes of Poland (1109-1113)«. Viator: Medieval and Renaissance Studies. 29: 275–90. doi:10.1484/J.VIATOR.2.300931. ISSN 0083-5897.
  • Gumplowicz, Maximilian (1895), Bischof Balduin Gallus von Kruszwica (v nemščini), Vienna: Tempsky
  • Knoll, Paul W.; Schaer, Frank, ur. (2003). Gesta principum Polonorum [Deeds of the Princes of the Poles]. Central European Medieval Texts 3. Preface and corrections by Thomas N. Bisson. Central European University Press. str. 17–22. ISBN 978-9-6392-4140-4.
  • Plezia, Marian (1984). »Nowe Studia nad Gallem Anonimem«. V Chŀopocka, Helena (ur.). Mente et Litteris: O Kulturze i Spoŀeczeństwie Wieków Średnich. Historia. Pozńan: Wydawnictwo Naukowe UAM. str. 111–20. ISSN 0554-8217.
  • Tymowski, Michal (1996). »Oral Tradition, Dynastic Legend and Legitimation of Ducal Power in the Process of the Formation of the Polish State«. V Claessen, Henri J. M.; Oosten, Jarich G. (ur.). Ideology and the Formation of Early States. Studies in Human Society 11. Leiden: Brill Publishers. str. 242–55. ISBN 978-9-0041-0470-9. ISSN 0920-6221.