George David Birkhoff

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
George David Birkhoff
Portret
Rojstvo 21. marec 1884({{padleft:1884|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2]
Michigan
Smrt 12. november 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[2] (60 let)
Cambridge, Massachusetts
Narodnost Flag of the United States ameriška
Področja matematika
Ustanove Univerza Wisconsina
Univerza Princeton
Univerza Harvard
Alma mater Univerza Harvard
diploma 1905
magisterij 1906
Univerza v Chicagu
doktorat 1907
Mentor doktorske
disertacije
Eliakim Hastings Moore
Doktorski študenti Robert Daniel Carmichael (1911)
Kenneth Powers Williams (1913)
Raymond Woodard Brink (1916)
Harold Calvin Marston Morse (1917)
Joseph Leonard Walsh (1920)
Clarence Raymond Adams (1922)
Rudolf Ernest Langer (1922)
David Vernon Widder (1924)
Bernard Osgood Koopman (1926)
Marshall Harvey Stone (1926)
Isador Mitchell Sheffer (1927)
Charles Bradfield Morrey (1931)
Griffith Baley Price (1932)
Hassler Whitney (1932)

George David Birkhoff, ameriški matematik, * 21. marec 1884, Overisel, Michigan, ZDA, † 12. november 1944, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Birkhoff je najbolj znan po izreku v ergodični teoriji. Bil je med vodilnimi ameriškimi matematiki svoje generacije, mnogi pa so ga imeli celo za najpomembnejšega.

Tudi njegov sin Garrett Birkhoff (1911-1996) je bil matematik.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Diplomiral je na Univerzi Harvard. Na Univerzi v Chicagu je leta 1907 doktoriral s področja navadnih diferencialnih enačb pod Mooreovim mentorstvom. V tem času so nanj najbolj vplivala Poincaréjeva dela. Poučeval je na Univerzi Wisconsina v Madisonu, Univerzi Princeton in od leta 1912 do svoje smrti na Univerzi Harvard.

V letu 1913 je dokazal Poincaréjev »zadnji geometrijski izrek«, posebni primer problema treh teles. Z dokazom je postal svetovno znan. Pisal je o temeljih teorij relativnosti in kvantne mehanike, ter leta 1923 z Rudolfom Ernestom Langerjem objavil monografijo Relativnost in moderna fizika (Relativity and Modern Physics).

Leta 1923 je pokazal da je geometrija Schwarzschildovega prostor-časa edina krogelno simetrična rešitev Einsteinovih vakuumskih enačb polja. Posledica tega dejstva je, da črne luknje niso le matematična posebnost, ampak lahko nastanejo iz vsake dovolj masivne krogelne zvezde.

V letu 1927 je objavil delo Dinamični sistemi (Dynamical Systems).

Med letoma 1925 in 1926 je bil predsednik Ameriškega matematičnega društva.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]