Geografija Francije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Satelitska slika celinske Francije

Celinska Francija leži v zahodni Evropi ob Atlantskem oceanu (Biskajski zaliv). Na severozahodu jo obliva Rokavski preliv, ki jo ločuje od Velike Britanije, na severovzhodu meji na Belgijo, Luksemburg in Nemčijo, vzhodno od nje leži Švica, jugovzhodno Italija, na jugu jo omejujeta Ligursko morje in Levji zaliv, na kopnem pa meji na Španijo in Andoro ter Monako. K celinski Franciji se prišteva tudi otok Korzika, ki leži v Sredozemskem morju. Njena groba oblika šestkotnika ji je posodila priljubljen vzdevek l'hexagone.

Francija pa ima tudi ozemlje v Južni Ameriki, v Karibih in Indijskem oceanu, kot tudi številne teritorije z različnimi statusi.

Površina[uredi | uredi kodo]

  • Skupna površina: 673,801 km2
    • (Celotna površina Francoske Republike, vključno vsi prekomorski departmaji in teritoriji, ne pa francoski teritorij Terre Adélie in Antarktika)
  • Metropolitanska Francija: 551,695 km2
    • (Metropolitan - samo evropska Francija, podatki Francoskega geografskega instituta)
  • Metropolitanska Francija: 543,965 km2
    • (Metropolitan - samo evropska Francija, podatki French Land Register, ki izvzema jezera, ribnike, ledenike večje kot 1 km2
      in estuarije)

Meja[uredi | uredi kodo]

Kopenske meje:
skupaj: 2,889 km;
meja z državami: Andora 56.6 km, Belgija 620 km, Italija 488 km, Luksemburg 73 km, Monako 4.4 km, Nemčija 451 km, Španija 623 km, Švica 573 km;

obala: 3,427 km;

morske zahteve:
bližnji pas: 44 km;
celinski pas: globina 200 m ali do globine izkoriščanja;
izključni ekonomski pas: 370 km, se ne nanašaša na Sredozemlje;
teritorialno morje: 22 km;

Regije in departmaji Metropolitanske Francije, 2016

Notranja razdelitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Administrativna razdelitev Francije

Od 1. januarja 2016 ima Francija 18 upravnih regij, od tega trinajst v celinski - evropski Franciji, vključno s Korziko in pet čezmorskih regij Gvadelup, Gvajana, Martinik, Réunion in Mayotte.

Seznam regij s podatki[uredi | uredi kodo]


Karta koda ISO Koda INSEE[1] Ime regionalno središče Departmaji Območje (km²)[2] Št. prebivalcev [3]
2016
Gostota (preb./km²) št. prebivalcev 2019
(ocena)[4]
št. občin[2]
(januar 2019)
Predsednik
Metropolitanske regije (13) 543.941 64.639.133 119 64.812.052 34.841
Auvergne - Rona - Alpe FR-ARA 84 Auvergne - Rona - Alpe[5] Lyon[5] 700112000000000000012 (+ Metropolitanski Lyon)
(Ain, Allier, Ardèche, Cantal, Drôme, Isère, Loire, Haute-Loire, Puy-de-Dôme, Rhône, Savoie et Haute-Savoie)
69.711 7.948.287 114 8.026.685 4.030 Laurent Wauquiez (Les Républicains - LR)
Burgundija - Franche-Comté FR-BFC 27 Burgundija - Franche-Comté[6] Dijon (prefektura)[6]
Besançon (sedež regionalnega sveta)
70008000000000000008
(Côte-d'Or, Doubs, Jura, Nièvre, Haute-Saône, Saône-et-Loire, Yonne et Territoire de Belfort)
47.784 2.811.423 58 2.795.301 3.704 Marie-Guite Dufay (Parti socialiste - PS)
Bretanja FR-BRE 53 Bretanja Rennes[7] 70004000000000000004
(Côtes-d'Armor, Finistère, Ille-et-Vilaine et Morbihan)
27.208 3.318.904 122 3.329.395 1.208 Loïg Chesnais-Girard (Parti socialiste - PS)
Centre - Val de Loire FR-CVL 24 Centre - Val de Loire Orléans[7] 70006000000000000006
(Cher, Eure-et-Loir, Indre, Indre-et-Loire, Loir-et-Cher et Loiret)
39.151 2.576.252 66 2.566.759 1.758 François Bonneau (Parti socialiste - PS)
Korzika FR-COR 94 Korzika Ajaccio[7] 70002000000000000002
(Corse-du-Sud et Haute-Corse)
8.680 334.938 38 339.178 360
Grand Est FR-GES 44 Grand Est[8] Strasbourg[9] · [10] · [7] 700110000000000000010
(Ardennes, Aube, Marne, Haute-Marne, Meurthe-et-Moselle, Meuse, Moselle, Bas-Rhin, Haut-Rhin et Vosges)
57.441 5.549.586 97 5.518.188 5.121 Jean Rottner (Les Républicains - LR)
Hauts-de-France FR-HDF 32 Hauts-de-France[11] Lille[11] 70005000000000000005
(Aisne, Nord, Oise, Pas-de-Calais et Somme)
31.806 6.003.815 189 5.978.266 3.789 Xavier Bertrand (Divers droite - DVD)
Île-de-France FR-IDF 11 Île-de-France Pariz 70008000000000000008
(Paris, Seine-et-Marne, Yvelines, Essonne, Hauts-de-Seine, Seine-Saint-Denis, Val-de-Marne et Val-d'Oise)
12.011 12.174.880 1013 12.213.364 1.268 Valérie Pécresse (Soyons libres - SL)
Normandija FR-NOR 28 Normandija Rouen (prefektura)[12]
Caen (sedež regionalnega sveta)
70005000000000000005
(Calvados, Eure, Manche, Orne et Seine-Maritime)
29.907 3.330.478 111 3.319.067 2.651 Hervé Morin (Les Centristes - LC)
Nova Akvitanija FR-NAQ 75 Nova Akvitanija[13] Bordeaux[13] 700112000000000000012
(Charente, Charente-Maritime, Corrèze, Creuse, Dordogne, Gironde, Landes, Lot-et-Garonne, Pyrénées-Atlantiques, Deux-Sèvres, Vienne et Haute-Vienne)
84.036 5.956.978 71 5.987.014 4.314 Alain Rousset (Parti socialiste - PS)
Okcitanija FR-OCC 76 Okcitanija[14] Toulouse[14] 700113000000000000013
(Ariège, Aude, Aveyron, Gard, Haute-Garonne, Gers, Hérault, Lot, Lozère, Hautes-Pyrénées, Pyrénées-Orientales, Tarn et Tarn-et-Garonne)
72.724 5.845.102 80 5.892.817 4.454 Carole Delga (Parti socialiste - PS)
Loire FR-PDL 52 Loire
(Pays de la Loire)
Nantes[7] 70005000000000000005
(Loire-Atlantique, Maine-et-Loire, Mayenne, Sarthe et Vendée)
32.082 3.757.600 117 3.786.545 1.238 Christelle Morançais (Les Républicains - LR)
Provansa -Alpe - Azurna obala FR-PAC 93 Provansa - Alpe - Azurna obala Marseille[7] 70006000000000000006
(Alpes-de-Haute-Provence, Hautes-Alpes, Alpes-Maritimes, Bouches-du-Rhône, Var et Vaucluse)
31.400 5.030.890 160 5.059.473 946 Renaud Muselier (Les Républicains - LR)
Čezmorske regije (5) 89.168 2.141.724 24 2.180.647 129
Gvadelup FR-GP 01 Gvadelup Basse-Terre 70001000000000000001 1.628 390.253 239 382.704 32 Ary Chalus
Martinik FR-MQ 02 Martinik Fort-de-France 70001000000000000001 1.128 372.594 330 364.354 34 Claude Lise
Francoska Gvajana FR-GF 03 Francoska Gvajana Cayenne 70001000000000000001 83.534 268.700 3 296.711 22 Rodolphe Alexandre
Réunion FR-RE 04 Réunion Saint-Denis 70001000000000000001 2.504 853.659 341 866.506 24 Didier Robert (Les Républicains - LR)
Mayotte FR-YT 06 Mayotte Dzaoudzi (de jure)[15] 70001000000000000001 374 256.518[16] · [17] 682 270.372 17 Soibahadine Ibrahim Ramadani (Les Républicains - LR)
Francija skupaj (18) 633.109 66.780.857 105 66.992.699 34.970

Poleg navedenega pa še:

  • Štiri čezmorske kolektivnosti (collectivités d'outre-mer ali COM): Saint-Pierre in Miquelon, Saint Barthélemy, Saint Martin ter Wallis in Futuna.
  • Ena čezmorska država (pays d'outre-mer ali POM): Francoska Polinezija. Leta 2003 je postala čezmorski kolektiv (ali COM). Njen zakon z dne 27. februarja 2004 ji daje posebno zasnovo čezmorske države znotraj republike (ali POM), vendar brez pravne spremembe statusa.
  • Ena sui generis (collectivité sui generis): Nova Kaledonija, katere status je edinstven v Francoski republiki.
  • Eno čezmorsko ozemlje (territoire d'outre-mer ali TOM): francoske južne in antarktične dežele, razdeljene na 5 okrožij: Kerguelenski otoki, Crozetski otoki, Île Amsterdam in Île Saint-Paul, Adélie Land in Scattered islands (Banc du Geyser, Bassas da India, Europa, Juan de Nova, Glorioso in Tromelin).
  • En nenaseljen otok v Tihem oceanu ob obali Mehike, ki pripada neposredno javnemu zemljišču centralne države, upravlja pa ga visoki komisar Francoske republike v Francoski Polineziji: otok Clipperton.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Francija leži skoraj popolnoma v zmernem podnebnem pasu, le jugovzhod je že podvržen vplivu Sredozemlja. Medtem ko tam vladajo mile deževne zime in sušna vroča poletja, je podnebje v večjem delu Francije odvisno od lege in reliefa. Gledano skupaj je francosko podnebje skoraj povsod relativno milo. Povprečna letna temperatura se giblje med 10 °C (sever, Lorena, Jura, v Alpah tudi manj) in 16 °C (sredozemska obala, na Korziki tudi več). Padavine v Pariški kotlini in delu sredozemske obale ne dosežejo 600 mm, najbolj suh kraj je Colmar v Alzaciji. Drugače se vrednosti v večjem delu gibljejo med 700 in 1000 mm. Na zahodni strani gora so te vrednosti bistveno višje (nad 1500 mm v Alpah, Sevenih, Švicarski Juri, Vogezih). Te padavine se lahko zelo različno porazdelijo. Pod 60 deževnih dni v delti Rone je v občutnem nasprotju z nad 200 deževnimi dnevi v departmaju Orne (Normandija). Obdobje največ sončnih dni si lasti podnebni pas sredozemskega prostora, sledi pa mu atlantska obala. Najmanj sončnih ur dobiva širok pas od Bretanje do severovzhodnih Vogezov, vključno s Parizom.

Relief[uredi | uredi kodo]

Topografska karta Francije.

Celinsko Francijo sestavljajo naslednje naravne pokrajine:

Najnižja točka: delta Rone (−2 m); Najvišja točka: Mont Blanc (4808 m);

Raba tal[uredi | uredi kodo]

  • Njive: 33.40%
  • Trajni nasadi: 1,83%
  • Drugo: 64,77% (2007)

Namakana zemljišča: 26.420 km² (2007)

Skupaj obnovljivi vodni viri: 211 km³ (2011)

Sladkovodne umik (domači / industrial / kmetijska): 31,62 km3 / leto (19% / 71% / 10%) (512,1 m³ / leto na prebivalca) (2009)

Naravni viri[uredi | uredi kodo]

Premog, železova ruda, boksit, cink, uran, antimon, arzen, kalijev klorid, glinenec, fluorit, sadra, les, ribe, zlato.

Naravne nesreče[uredi | uredi kodo]

Poplave, plazovi, zimska neurja, suša, gozdni požari na jugu blizu Sredozemlja.

Flora in favna[uredi | uredi kodo]

Odprte travnate pokrajine v pleistocenski ledeni dobi, je postopoma zamenjal gozd, ko so se umaknili ledeniki okoli 10.000 let pred našim štetjem. Umik pragozdov se je začel v času neolitika, vendar so bili še vedno precej obsežni, dokler se glavni umik ni začel v srednjem veku.

Do 15. stoletja je bila Francija že v veliki meri ogoljena, brez svojih gozdov in bila prisiljena uvažati les iz Skandinavije in svojih severnoameriških kolonij. Preostala pomembna gozdnata območja so v regiji Gaskonja in na severu na območju Alzacije, Ardeni. Ardenski gozd je bil v obeh svetovnih vojnah prizorišče obsežnih požarov.

V prazgodovini so v Franciji živele velike plenilske živali, kot so volkovi in ​​rjavi medved, kot tudi rastlinojede živali, kot je los. Večje živali so izginile povsod, razen v Pirenejih, kjer medvedi živijo kot zaščitena vrsta. Manjše živali so kune, divji prašiči, lisice, podlasice, netopirji, glodavci, zajci in različne ptice.

Zgornji osrednji del predstavlja Pariško kotlino, ki je sestavljena iz več plasti sedimentnih kamnin. Tla so plodna, kar je dobro za kmetovanje. Za normandijsko obalo so značilni visoki, apnenčasti klifi, medtem ko je bretanjska obala zelo razčlenjena, kjer so globoke doline utonile v morju. Biskajsko obalo na jugozahodu zaznamujejo ravne, peščene plaže.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. La nouvelle nomenclature des régions
  2. 2,0 2,1 [url=https://www.collectivites-locales.gouv.fr/files/files/statistiques/brochures/les_collectivites_locales_en_chiffres_2019.pdf]|titre=[mrtva povezava] Les collectivités locales en chiffres - 2019 |site =le Portail de l'État au service des collectivités |consulté le= 19 décembre 2019|passage=98}}
  3. Populations légales des régions en 2016 − Populations légales 2016 | Insee|url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/3677761?sommaire=3677855%7Csite=www.insee.fr%7Cconsulté le=2019-11-27
  4. le=28 septembre 2019.
  5. 5,0 5,1 Décret du 28 septembre 2016 portant fixation du nom et du chef-lieu de la région Auvergne-Rhône-Alpes
  6. 6,0 6,1 Décret du 28 septembre 2016 portant fixation du nom et du chef-lieu de la région Bourgogne-Franche-Comté
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 CARTE. Quelles seront les capitales des futures régions de France ?, France TV info, 13 avril 2015.
  8. Décret du 28 septembre 2016 portant fixation du nom de la région Grand Est
  9. Article 2-I-4° de la Loi du 16 janvier 2015 relative à la délimitation des régions, aux élections régionales et départementales et modifiant le calendrier électoral (1) , « Par dérogation aux 2° et 3° du présent I, Strasbourg est le chef-lieu de sa région »Fac-similé JO du 17/01/2015, texte 1|url = http://www.legifrance.gouv.fr/jopdf/common/jo_pdf.jsp?numJO=0&dateJO=20150117&numTexte=1&pageDebut=00777&pageFin=00783%7Csite[mrtva povezava] = Légifrance|date = 17/01/2015|consulté le = 21/01/2015}}
  10. La carte des régions en 2015, consulté le 14 avril 2015.
  11. 11,0 11,1 Décret du 28 septembre 2016 portant fixation du nom et du chef-lieu de la région Hauts-de-France
  12. Décret du 31 juillet 2015 portant fixation du chef-lieu provisoire de la région Normandie
  13. 13,0 13,1 Décret du 28 septembre 2016 portant fixation du nom et du chef-lieu de la région Nouvelle-Aquitaine
  14. 14,0 14,1 Décret du 28 septembre 2016 portant fixation du nom et du chef-lieu de la région Occitanie
  15. Le conseil départemental et la préfecture sont à Mamoudzou.
  16. Populations légales de Mayotte en 2017 | Insee|url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/2120838%7Csite=www.insee.fr%7Cconsulté le=2019-11-27}}
  17. Population de Mayotte en 2017.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • (francosko) GéoPortail - Geography portal of France, high altitude imagery, maps ...
  • A detailed map of France showing all régions and numbered départements, including their préfectures.