Pojdi na vsebino

Gelfond-Schneiderjeva konstanta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Gelfond-Schneiderjeva konstanta ali Hilbertovo število[1] je v matematiki konstanta, definirana kot število 2 na potenco njegovega kvadratnega korena: (OEIS A007507)

Leta 1930 je Rodion Osijevič Kuzmin dokazal da je konstanta transcendentno število.[2] Aleksander Osipovič Gelfond (1906–1968) in Theodor Schneider (1911–1988) sta leta 1934 neodvisno dokazala širši Gelfond-Schneiderjev izrek,[3][4] ki je razrešil del Hilbertovega sedmega problema: ali je število oblike transcendentno, za algebrski in iraconalni algebrski , opisan spodaj.

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Kvadratni koren Gelfond-Schneiderjeve konstante je transcendentno število: (OEIS A078333)

S to konstanto se lahko dokaže, da »je iracionalno število na iracionalno potenco lahko racionalno«, tudi brez predhodnega dokaza njegove transcendence. Dokaz je naslednji: ali je število racionalno, kar dokazuje izrek, ali je iracionalno (kot se izkaže da je), in potem je:

iracionalno na iracionalno potenco, ki je racionalno, kar dokazuje izrek.[5][6] Dokaz ni konstruktiven, saj ne pove kateri od obeh primerov je pravilen, vendar je preprostejši od Kuzminovega dokaza.

Hilbertov sedmi problem

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Hilbertov sedmi problem.

Del od Hilbertovega sedmega problema, postavljenega leta 1900, je bil dokazati ali najti protiprimer za trditev, da je število oblike vedno transcendentno za algebrski in iracionalni algebrski . V nagovoru je navedel dva eksplicitna primera, eden od njiju je bila Gelfond-Schneiderjeva konstanta .

David Hilbert je imel leta 1919 predavanje o teoriji števil in dovoril o treh domnevah: Riemannovi domnevi, Fermatovem velikem izreku in transcendentnosti števila . Publiki je omenil, da nihče v dvorani ne bo živel dovolj dolgo, da bo videl dokaz tega rezultata.[7] Toda dokaz o transcendenci tega števila je objavil Kuzmin leta 1930, [2] še precej v času Hilbertovega življenja. Kuzmin je namreč dokazal primer, ko je eksponent realno kvadratno iracionalno število, ki sta ga kasneje Gelfond in Schneider razširila na poljubno algebrsko iracionalno število .

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  • Courant, Richard; Robbins, Herbert (1996), What Is Mathematics?: An Elementary Approach to Ideas and Methods, Oxford University Press, str. 107
  • Gelfond, Aleksander Osipovič (1934), »Sur le septième Problème de Hilbert«, Bulletin de l'Académie des Sciences de l'URSS. Classe des sciences mathématiques et na, VII (4): 623–634, JFM 60.0164.01
  • Hilbert, David, Natur und mathematisches Erkennen: Vorlesungen, gehalten 1919–1920
  • Jarden, D. (1953), »Curiosa: A simple proof that a power of an irrational number to an irrational exponent may be rational«, Scripta Mathematica, 19: 229
  • Jones, J. P.; Toporowski, S. (1973), »Irrational numbers«, American Mathematical Monthly, 80 (4): 423–424, doi:10.2307/2319091, ISSN 0002-9890, JSTOR 2319091, MR 0314775
  • Kuzmin, Rodion Osijevič (1930), »On a new class of transcendental numbers«, Izvestija Akademii Nauk SSSR, Ser. Matem., 7: 585–597
  • Schneider, Theodor (1934), »Transzendenzuntersuchungen periodischer Funktionen. I. Transzendenz von Potenzen.«, Journal für die Reine und Angewandte Mathematik (Crelle), 172: 65–69, ISSN 0075-4102, Zbl 0010.10501

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]