Pojdi na vsebino

Gdanski zaliv

Gdański zaliv

Gdanski zaliv [1] (poljsko Zatoka Gdańska; kašubsko Gduńskô Hôwinga; nemško Danziger Bucht; litovsko Gdansko/Danzigo įlanka) je jugovzhodni zaliv Baltskega morja. Ime je dobil po sosednjem pristaniškem mestu Gdansk na Poljskem.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Gdanski zaliv je znan po svojih plažah

Zahodni del Gdanskega zaliva tvorijo plitke vode Puškega zaliva. Jugovzhodni del je Vislanska laguna, ločena z Vislansko koso in povezana z odprtim morjem z Baltskim prelivom.

Zaliv omejuje velik ovinek obal Gdanske Pomeranije na Poljskem (rt Rozewie, polotok Hel) in Kaliningrajske oblasti v Rusiji (Sambijski polotok). Obala zaliva ima dve zelo dolgi peščeni kosi, polotok Hel in Vislansko koso. Prva opredeljuje Puški zaliv, druga pa Vislansko laguno.

Največja globina je 120 metrov, slanost pa 0,7 %.

Večja pristanišča in obalna mesta so Gdansk, Gdynia, Puck, Sopot, Hel, Kaliningrad, Primorsk in Baltijsk. Glavni reki Gdanskega zaliva sta Visla in Pregolja. Zaliv prejema vode Visle neposredno preko treh rokavov – Leniwke, Śmiałe Wisłe in Martwe Wisłe – in posredno preko Vislanske lagune z dvema rokavoma, Nogatom in Szkarpawo.

[uredi | uredi kodo]

Po navtični definiciji je Gdanski zaliv veliko večji in vključuje tudi območje Baltskega morja pred rusko eksklavo Kaliningrad in litovsko obalo.[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Obala zaliva je bila prizorišče pomorskega bombardiranja med invazijo na Poljsko, prvo bojno akcijo druge svetovne vojne.

Zaliv igra ključno vlogo v ameriški animirani televizijski seriji Metalokalipsa.

Kursenieki

[uredi | uredi kodo]
Območje, naseljeno s Kursenieki leta 1649

Danes so Kursenieki, znani tudi kot Kuršininki, skoraj izumrla baltska etnična skupina, ki živi vzdolž Kurske kose. Leta 1649 se je naselje Kuršininki raztezalo od Memela (Klajpeda) do Danziga (Gdańsk). Kuršininkaje so sčasoma asimilirali Nemci, razen vzdolž Kurske kose, kjer nekateri še vedno živijo. Kuršininki so veljali za Latvijce vse do prve svetovne vojne, ko je Latvija pridobila neodvisnost od Ruskega imperija, kar je temeljilo na jezikovnih argumentih. To je bil razlog za latvijske zahteve po Kurski kosi, Memelu in drugih ozemljih Vzhodne Prusije, ki so bile kasneje opuščene.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Gulf-of-Gdansk«. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 11. marca 2023.
  2. ↑ The Baltic Sea, Kattegat and Skagerrak – sea areas and draining basins Arhivirano March 3, 2016, na Wayback Machine.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

54°28′59″N 18°57′31″E / 54.48306°N 18.95861°E / 54.48306; 18.95861