Gastrični insulinotropni polipeptid
Gastrični insulinotropni polipeptid (GIP), tudi gastrični (želodčni) inhibitorni polipeptid, je polipeptidni hormon, ki spada med inkretine in ki ga izločajo enteroendokrine celice, imenovane celice K, v sluznici tankega črevesa.[1][2][3] Njegova glavna vloga je spodbujanje izločanja inzulina, je pa tudi šibek zaviralec izločanja želodčne kisline ter zavira motoriko želodca.[4]
Sinteza in transport
[uredi | uredi kodo]GIP nastaja iz 153 aminokislin dolgega proproteina, ki ga zapisuje gen GIP. Po telesu kroži v aktivni obliki, kot polipeptid iz 42 aminokislin. Nastaja v celicah K, ki se nahajajo v sluznici tankega črevesa, in sicer v dvanajstniku in teščem črevesu.[2]
Kot vsi endokrini hormoni se po telesu prenaša po krvi. Receptorji za GIP se nahajajo v celicah beta v trebušni slinavki.
Vloga
[uredi | uredi kodo]Tradicionalno se omenjeni polipeptidni hormon imenuje gastrični inhibitorni (poli)peptid, kar izhaja iz začetnih ugotovitev, da zavira izločanje želodčne kisline,[5] upočasni prehod hrane skozi črevesje ter zavira motiliteto črevesja. Predvidevali so, da ščiti tanko črevo pred poškodbami kisline, vendar so kasneje ugotovili, da te učinke dosega šele pri višjih koncentracijah, kot so fiziološko prisotne. To vlogo ima primarno v telesu drug podoben hormon, sekretin.[6]
Danes velja, da je glavna vloga GIP-a spodbujanje izločanja inzulina, in sicer na osnovi hipermolarnosti glukoze v dvanajstniku.[7] Po tem odkritju se prednostno uporablja ime gastrični insulinotropni (poli)peptid ali od glukoze odvisni insulinotropni (poli)peptid, pri čemer se je zanj ohranila ista kratica GIP.[1][8] Količina sproščenega inzulina je večja, če oseba zaužije glukozo skozi usta v primerjavi z intravensko aplikacijo.[8]
Poleg tega, da ima vlogo inkretina, tudi zavira apoptozo celic beta trebušne slinavke ter spodbuja njihovo proliferacijo. Spodbuja tudi izločanje glukagona in akumulacijo maščobe. Receptorji za GIP so izraženi v številnih organih, vključno z osrednjim živčevjem, kjer lahko GIP v hipokampusu vpliva na tvorbo spomina ter uravnavanje apetita in občutka sitosti.[9]
Patologija
[uredi | uredi kodo]Ugotovili so, da se bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 ne odzivajo ustrezno na GIP in da se pri njih po obroku izločijo manjše količine GIP-a v primerjavi z zdravimi posamezniki.[10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5533664/polipeptid?query=Polipeptid&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 9. 2025.
- 1 2 Costanzo L (2014). Physiology. Philadelphia, PA: Saunders/Elsevier. str. 337. ISBN 9781455708475.
- ↑ Efendic S, Portwood N (2004). »Overview of incretin hormones«. Hormone and Metabolic Research = Hormon- und Stoffwechselforschung = Hormones et Metabolisme. 36 (11–12): 742–746. doi:10.1055/s-2004-826157. PMID 15655702. S2CID 11634548.
- ↑ Pederson RA, McIntosh CH (april 2016). »Discovery of gastric inhibitory polypeptide and its subsequent fate: Personal reflections«. Journal of Diabetes Investigation. 7 (Suppl 1): 4–7. doi:10.1111/jdi.12480. PMC 4854497. PMID 27186348.
- ↑ Kim W, Egan JM (december 2008). »The role of incretins in glucose homeostasis and diabetes treatment«. Pharmacological Reviews. 60 (4): 470–512. doi:10.1124/pr.108.000604. PMC 2696340. PMID 19074620.
- ↑ Nauck MA, Bartels E, Orskov C, Ebert R, Creutzfeldt W (1992). »Lack of effect of synthetic human gastric inhibitory polypeptide and glucagon-like peptide 1 [7-36 amide] infused at near-physiological concentrations on pentagastrin-stimulated gastric acid secretion in normal human subjects«. Digestion. 52 (3–4): 214–221. doi:10.1159/000200956. PMID 1459356.
- ↑ Thorens B (december 1995). »Glucagon-like peptide-1 and control of insulin secretion«. Diabète & Métabolisme. 21 (5): 311–318. PMID 8586147.
- 1 2 Boron WF, Boulpaep EL (2009). Medical physiology: a cellular and molecular approach (2nd International izd.). Philadelphia, PA: Saunders/Elsevier. ISBN 9781416031154.
- ↑ Seino Y, Fukushima M, Yabe D (april 2010). »GIP and GLP-1, the two incretin hormones: Similarities and differences«. Journal of Diabetes. 1 (1–2): 8–23. doi:10.1111/j.2040-1124.2010.00022.x. PMC 4020673. PMID 24843404.
- ↑ Skrha J, Hilgertová J, Jarolímková M, Kunešová M, Hill M (2010). »Meal test for glucose-dependent insulinotropic peptide (GIP) in obese and type 2 diabetic patients«. Physiological Research. 59 (5): 749–755. doi:10.33549/physiolres.931893. PMID 20406045.