Pojdi na vsebino

Gagik I. Arcruni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gagik I. Arcruni
Գագիկ Ա Արծրունի
Kralj Vaspurakanskega kraljestva
Domnevno podoba Gagika I. na vzhodnem pročelju armenske stolnice Svetega križa (915–921)
Vladanje904–937/943
Investitura908
PredhodnikAšot-Sargis
NaslednikDerenik-Ašot
Rojstvo879/880
Smrt943({{padleft:943|4|0}})
SoprogaGrigoraduht, hčerka Grigorja Abuhamze Arcrunija,
Mlke, vnukinja Ašota I. Armenskega)[1]
PotomciDerenik-Ašot
Abusahl-Hamazasp
Hedenik[2]
ArmenššinaԳագիկ Ա Արծրունի
RodbinaArcrunidi (delno)
Poklicvladar

Gagik I. Arcruni (armensko Գագիկ Ա Արծրունի, prečrkovano Gagik I Artsruni) je bil armenski plemič iz dinastije Arcruni, ki je vladal v Vaspurakanu v južni Armeniji, najprej kot knez severozahodnega Vaspurakana (kot Gagik III., 904–908) in zatem do svoje smrti kot kralj Vaspurakanskega kraljestva, * 879/880, † 943.

Ozadje

[uredi | uredi kodo]
Vladar s spremljevalci, stolnica Svetega križa, Agdamar (915–921)

Armenija je bila od konca 7. stoletja pod arabsko oblastjo. Upravljal jo je ostikan (guverner) kot zastopnik Omajadskega in kasneje Abasidskega kalifata.[3] Od 9. stoletja je bila prizorišče številnih bitk Arabcev z Bizantinskim cesarstvom.[4] Da bi okrepili arabsko oblast, so bili ostikani nameščeni v različnih armenskih pokrajinah, tudi v Vaspurakanu.[5] Armensko plemstvo je v nasprotju z njimi ustanavljalo svoje kneževine in postopoma razširilo svojo oblast v regiji.[6][7]

Biografija

[uredi | uredi kodo]

Mladost in regentstvo

[uredi | uredi kodo]

Gagik je bil drugi sin Grigorja-Derenika Arcrunija, kneza Vaspurakana, in Sofije Bagratuni, hčerke armenskega kralja Ašota I. Rojen je bil leta 879 ali 880. Po očetovi smrti leta 887 je postal regent Vaspurakana in kasneje iškan Gagik Apumrvan Arcruni, ki je skrbel za tri Grigorjeve sinove: Gagika, Ašota-Sargisa in Gurgena.[8] Gagik Apumrvan je v vojaški operaciji, ki jo je ukazal Smbat I. Armenski, prebegnil na nasprotno stran in bil zato usmrčen. Regentstvo je prevzel Ašot-Sargis.[9] Smbat I. je Gagika povišal v generala, Gurgena pa v marzbana (guvernerja).[10]

Iškan

[uredi | uredi kodo]

Gagik je leta 904 nasledil svojega starejšega brata Ašota-Sargisa na položaju iškana[11] in dovolil bratu Gurgenu vladati nad jugovzhodnimi domenami družine Arcruni. Brata sta dobro sodelovala do Gurgenove smrti leta 923. [12] Gagik si je po več napadih upornikov[13] začel prizadevati zmanjšati število muslimanskih enklav v Vaspurakanu.[14]

Kralj

[uredi | uredi kodo]
Kip Gagika I. v stolnici Svetega križa, Agtamar
Rekonstrukcija kipa

Gagik je bil zaveznik azerbajdžanskega emirja Jusufa ibn Abil-Sadža, od katerega je leta 908 prejel priznanje za kralja, da se je izenačil z Bagratidom Smbatom I.[15] Njegov položaj je priznalo tudi Bizantinsko cesarstvo in mu podelilo naziv "knez knezov", tradicionalni naziv uglednih armenskih vladarjev. Njegova legitimnost je dobila še večjo težo, ko se je armenski katolikos Ivan V. Draštanakerci odločil zapustiti muslimanski Dvin in se preseliti v Vaspurakan. Gagik je kasneje spremenil svojo politiko do Arabcev in se povezal s Smbatovim sinom in naslednikom Ašotom II. Znan je tudi kot ustanovitelj armenske stolnice Svetega križa.[14]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Khach'atryan, Sekhpossian & Merguerian 2001, str. 110.
  2. ↑ Adalian 2010, str. 110.
  3. ↑ Martin-Hisard 1982, str. 223.
  4. ↑ Martin-Hisard 1982, str. 231.
  5. ↑ Martin-Hisard 1982, str. 232.
  6. ↑ Martin-Hisard 1982, str. 233.
  7. ↑ Martin-Hisard 1982, str. 234.
  8. ↑ Toumanoff 1990, str. 102–103.
  9. ↑ Thierry 1982, str. 275.
  10. ↑ Jones 2007, str. 23.
  11. ↑ Thierry 1982, str. 276.
  12. ↑ Grousset 1947, str. 422.
  13. ↑ Grousset 1947, str. 423.
  14. 1 2 Jones, str. 115.
  15. ↑ Grousset 1947, str. 433.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Adalian, Rouben Paul (2010). Historical Dictionary of Armenia.
  • Khach'atryan, Hayk; Sekhpossian, Nouné; Merguerian, Barbara J. (2001). Queens of the Armenians: 150 biographies based on history and legend.
  • Martin-Hisard, Bernadette (1982). Arab Domination and Armenian Freedoms (seventh-ninth century). Toulouse: Privat. ISBN 978-2-7089-6874-5.
  • Toumanoff, Cyrille (1990). The dynasties of Christian antiquity to the Caucasus of xixth century. Rome.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija brez založnika (povezava)
  • Thierry, Jean-Michel (1982). Northern Kingdom and Southern Kingdom. Privat. ISBN 978-2-7089-6874-5.
  • Jones, Lynn (2007). Between Islam and Byzantium: Aght'amar and the Visual Construction of Medieval Armenian Rulership. Ashgate Publishing. ISBN 978-0754638520.
  • Grousset, René (1947). History of Armenia from its origins to 1071. Payot. ISBN 978-2-228-88912-4. {{navedi knjigo}}: ISBN / Date nekompatibilen (pomoč)
  • Kazhdan, Alexander, ur. (1991). The Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford and New York: Oxford University Press. str. 161, 2154. ISBN 0-19-504652-8.
  • Jones, Lynn. The Church of the Holy Cross and the Iconography of Kingship. Vol. 33. Gesta.
  • Garsoïan, Nina G. (1997). »The independent kingdoms of medieval Armenia«. V Hovhannisian, Richard G. (ur.). The Armenian People from Ancient to Modern Times. Volume 1, The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century. New York: St. Martin's Press. str. 143–185. ISBN 0-312-10169-4.
  • Ter-Ghewondyan, Aram (1976). The Arab Emirates in Bagratid Armenia. Prevedel Nina G. Garsoïan. Lisbon: Livraria Bertrand. OCLC 490638192.
Vladarski nazivi
Nov naziv Kralj Vaspurakanskega kraljestva
908–937/943		 Naslednik: 
Derenik-Ašot
Predhodnik: 
Ašot-Sargis Arcruni		 Knez severozahodnega Vaspurakan Kronan za kralja
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gagik_I._Arcruni&oldid=6458297«