Gadi

Gadi; Časovni razpon: 47–0 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N Eocen–recentno
	Laški gad (Vipera aspis)
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Reptilia (plazilci)
Red:	Squamata (luskarji)
Podred:	Serpentes (kače)
Klad:	Colubroides
Družina:	Viperidae (gadi); Oppel, 1811
Sinonimi
	Viperae Laurenti, 1768; Viperini Oppel, 1811; Viperidae Gray, 1825;

Gadi (znanstveno ime Viperidae) so družina kač (Serpentes), razširjene v večini sveta, razen na Antarktiki, Avstraliji,^[3] Havajih, Madagaskarju, Irski in številnih drugih oddaljenih otokih. Vse vrste gadov so strupene in imajo dolge (v primerjavi z nestrupenimi kačami) strupnike, ki omogočajo globoko vbrizgavanje strupa v plen.^[4] Znanstveno ime družine »Viperiade« izhaja iz latinske besede vipera, -ae, ki verjetno izvira iz izrazov vivus (»živ«) in parere (»roditi«), kar se nanaša na živorodnost, ki je značilna za gade ter za večino vrst iz družine udavov (Boidae).^[5]

Trenutno so priznane tri poddružine.^[6]

Opis

To so 30–180 cm dolge strupene kače z okoli 60 vrstami iz Afrike in toplejših območij Evrazije. Nekatere vrste so se razširile tudi na sever in v gore.

Telo je čokato, glava je trikotna, jasno ločena od telesa. V zgornji čeljusti imajo par strupnikov, ki sta v mirovanju zložena nazaj ob čeljust. Strup je smrten tudi za človeka. Nekatere primitivne vrste ležejo jajca, večina pa je živorodnih.

Prehranjujejo se z dvoživkami, kuščarji, pticami in majhnimi sesalci.

Poddružine

Poddružina^[6]	Avtor taksona^[6]	Rodovi^[6]	Domače ime	Območje razširjenosti^[2]
Azemiopinae	Liem, Marx & Rabb, 1971	1		Mjanmar, jugovzhodni Tibet čez Južna Kitajska (Fujian, Guangši, Jiangxi, Guidžov, Sečuan, Junan, Zhejiang) do Severnega Vietnama
Crotalinae	Oppel, 1811	22	Jamičarke	V Starem svetu od Vzhodne Evrope proti vzhodu skozi Azijo do Japonske, Tajvana, Indonezije, Indijskega polotoka in Šrilanke; v Novem svetu od južne Kanade proti jugu skozi Mehiko in Srednjo Ameriko do južne Južne Amerike
Viperinae	Oppel, 1811	13	Pravi gadi	Evropa, Azija in Afrika

Tipski rod = Vipera Laurenti, 1768^[2]

Gadi v Sloveniji

V Sloveniji živijo Laški gad (Vipera aspis), navadni gad (Vipera berus) in modras (Vipera amodeis).^[7]

Sklici

↑ Wüster, Wolfgang; Peppin, Lindsay; Pook, Catharine E.; Walker, Daniel E. (1. november 2008). »A nesting of vipers: Phylogeny and historical biogeography of the Viperidae (Squamata: Serpentes)«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 49 (2): 445–459. Bibcode:2008MolPE..49..445W. doi:10.1016/j.ympev.2008.08.019. ISSN 1055-7903. PMID 18804544.
1 2 3 McDiarmid RW, Campbell JA, Touré T. 1999. Snake Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference, vol. 1. Herpetologists' League. ISBN 1-893777-00-6 (series). ISBN 1-893777-01-4 (volume).
↑ Fender-Barnett, Arli (27. maj 2019). »Are Australian snakes really the most dangerous in the world?«. CSIRO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2023. Yes, we have some scary snakes in Australia but none are close to what's happening in tropical parts of Asia, Africa and South America – they have a group of snakes called Vipers (which we don't have, phew!).
↑ »Viperids«. Snakesuntamed.webr.ly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. januarja 2015. Pridobljeno 8. januarja 2015.
↑ Gotch AF. 1986. Reptiles – Their Latin Names Explained. Poole, UK: Blandford Press. 176 pp. ISBN 0-7137-1704-1.
1 2 3 4 »Viperidae«. Integrirani taksonomski informacijski sistem.
↑ Krofel, Miha; Cafuta, Vesna; Planinc, Griša; Sopotnik, Maja; Šalamun, Ali; Tome, Staša; Vamberger, Melita; Žagar, Anamarija (2009). »Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009«. Natura Sloveniae. Zv. 11, št. 2. str. 61–99. doi:10.14720/ns.11.2.61-99.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gadi

Viperidae na Reptarium.cz Reptile Database. Pridobljeno 3 November 2008.
Ripley, George; Dana, Charles A., ur. (1879). »Viper« . The American Cyclopædia.
»Viper« . The New Student's Reference Work . 1914.

Ta članek o plazilcih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Wüster, Wolfgang; Peppin, Lindsay; Pook, Catharine E.; Walker, Daniel E. (1. november 2008). »A nesting of vipers: Phylogeny and historical biogeography of the Viperidae (Squamata: Serpentes)«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 49 (2): 445–459. Bibcode:2008MolPE..49..445W. doi:10.1016/j.ympev.2008.08.019. ISSN 1055-7903. PMID 18804544.

[McD99-2] 1 2 3 McDiarmid RW, Campbell JA, Touré T. 1999. Snake Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference, vol. 1. Herpetologists' League. ISBN 1-893777-00-6 (series). ISBN 1-893777-01-4 (volume).

[3] Fender-Barnett, Arli (27. maj 2019). »Are Australian snakes really the most dangerous in the world?«. CSIRO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2023. Yes, we have some scary snakes in Australia but none are close to what's happening in tropical parts of Asia, Africa and South America – they have a group of snakes called Vipers (which we don't have, phew!).

[snakesuntamed-4] »Viperids«. Snakesuntamed.webr.ly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. januarja 2015. Pridobljeno 8. januarja 2015.

[5] Gotch AF. 1986. Reptiles – Their Latin Names Explained. Poole, UK: Blandford Press. 176 pp. ISBN 0-7137-1704-1.

[ITIS-6] 1 2 3 4 »Viperidae«. Integrirani taksonomski informacijski sistem.

[Krofel2009-7] Krofel, Miha; Cafuta, Vesna; Planinc, Griša; Sopotnik, Maja; Šalamun, Ali; Tome, Staša; Vamberger, Melita; Žagar, Anamarija (2009). »Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009«. Natura Sloveniae. Zv. 11, št. 2. str. 61–99. doi:10.14720/ns.11.2.61-99.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

Spletne zbirke normativne kontrole
Mednarodno	GND
Nacionalno	ZDA Francija podatki BnF Republika Češka Izrael
Drugo	Yale LUX