Friderika Podgornik
| Friderika Podgornik | |
|---|---|
| Rojstvo | Friderika Podgornik 1880 Gorica |
| Smrt | oktober 1948 Dunaj |
| Poklic | klasična pianistka, učitelj klavirja, glasbena pedagoginja |
| Starši | Lucilla Theresia Anna Tolomei (Lucilla Tolomei Podgornik) (mati) |
Friderika Podgornik, znana tudi kot Friederike Hermuth, slovenska pianistka in glasbena pedagoginja, * 1880, Gorica, † oktober 1948, Dunaj
Otroštvo in izobraževanje
[uredi | uredi kodo]Rojena je bila leta 1880 v Gorici v slovensko in nemško govoreči družini.[1] Njena mati je bila avstrijska pianistka in skladateljica Lucilla Theresia Anna Tolomei (1854–1937), znana kot Lucilla Tolomei Podgornik,[2][1] njen oče pa slovenski časnikar Franc Podgornik (1846–1904).[3][2][4] Bila je najstarejša od petih otrok, dveh hčera in treh sinov.[1] Klavirja se je učila pri svoji materi. Kljub tujemu poreklu je njena mati veliko prispevala k glasbi na slovenskem ter o slovenski glasbi pisala tudi članke v slovenske časopise.[2] Septembra 1890 se je z družino preselila v Trst.[2] Tako je Friderika odraščala v trojezičnem okolju.[1] Njena mati je govorila nemško, njen oče slovensko, večina učencev njene matere pa je bila italijanskega porekla.[1] Tudi vabila na svoje koncerte je njena mati dala tiskati v treh jezikih, zaradi česar je bila od italijanskih pa tudi slovenskih nacionalistov blatena po časopisih in celo bojkotirana.[1] Leta 1895 se je z družino preselila na Dunaj.[2]
Delo
[uredi | uredi kodo]Kmalu po prihodu na Dunaj je začela koncertirati z materjo, kasneje pa tudi samostojno.[5][1][6] Sodelovala je tudi na glasbenih festivalih.[7] Izvajala je predvsem Bacha.[8][9] Sodelovala je z različnimi umetniki. Z materjo sta med letoma 1903 in 1906 na Dunaju nastopale s prvim avstrijskim danskim kvartetom, ki so ga sestavljale pevke Fani Čampa, Marija Čampa, Frieda Perner in Amalija Čampa.[9][8][10] Po upokojitvi Marije, Friede in Amalije, je Friderika Podgornik še naprej sodelovala s Fani.[6] Pred prvo svetovno vojno je odšla v Buenos Aires, kjer je imela uspešno koncertno kariero.[1] Leta 1922 sta se z materjo nameravali preseliti v Berlin k bratu oziroma sinu Pavlu. Da bi lažje zaživeli v Berlinu sta si z materjo ponemčili priimek v Hermuth, kot si je Pavel že leta 1912.[2][1] Zaradi spleta okoliščin se v Berlin pozneje nista preselili, temveč sta ostali na Dunaju.[2][1] Leta 1928 se je ponovno preselila v Argentino, kjer je delovala kot uspešna profesorica klavirja, vendar se je čez nekaj let vrnila na Dunaj.[11][12]
Poznejše življenje in smrt
[uredi | uredi kodo]Po vrnitvi iz Argentine je živela na Dunaju z materjo in se preživljala kot učiteljica klavirja.[12][13] Nikoli se ni poročila in ni imela otrok.[12][13][14] Po materini smrti leta 1937 je živela sama.[2][12][13] Umrla je oktobra 1948 na Dunaju zaradi srčnega zastoja.[14]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Zupančič, Sara (13. november 2025). »Prestopanje mej: primer pianistke Lucille Tolomei Podgornik«. De musica disserenda. Zv. 1.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 Kuret, Primož (2015). »Pianistka Lucilla Tolomei Podgornik«. Zgodovinski časopis. Zv. 3/4.
- ↑ »Podgornik, Franc (1846–1904) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 22. decembra 2025.
- ↑ Katholische Kirchenbücher; Pfarre: Am Hof; Laufendenummer: 02-08 [Katoliške župnijske matične knjige; Župnija: Am Hof; Zaporedna številka: 02-08] (v nemščini). Diözesanarchiv der Erzdiözese Wien; Vienna, Austria. 1879.
- ↑ Lehmann´s Allgemeiner Wohnungsanzeiger Nebst Handels- U. Gewerbeadressbuch Für Wien [Lehmannov splošni imenik stanovanj skupaj s trgovskim in poslovnim imenikom za Dunaj] (v nemščini). A. Hölder Öst. Anzeigeges.M.B.H. 1920.
- 1 2 »Reichsverband der Arbeitergesaugvereine Oesterreichs (Gau 1)« [Carinska zveza delavskih ceplilnih društev Avstrije (Pokrajina 1)]. Arbeiter Zeitung (v nemščini). 3. marec 1908. str. 6.
{{navedi novice}}: soft hyphen character v|title=na mestu 47 (pomoč) - ↑ »Theater, Kunst und Literatur« [Gledališče, umetnost in literatura]. Neues Wiener Tagblatt (v nemščini). 16. maj 1908. str. 41.
- 1 2 »Kirchenmusik« [Cerkvena glasba]. Das Vaterland (v nemščini). 25. februar 1906. str. 12.
- 1 2 »Theater, kunft Ind literatur« [Gledališče, prihodnost in literatura]. Neues Wiener Journal (v nemščini). 22. februar 1906.
- ↑ »Theater, kunft Ind literatur« [Gledališče, prihodnost in literatura]. Deutsches Volksblatt (v nemščini). 2. april 1904.
- ↑ Hamburger Passagierlisten; Volume: 373-7 I, VIII A 1 Band 352 [Seznam potnikov v Hamburgu; Zvezek: 373-7 I, VIII A 1 Zvezek 352] (v nemščini). Staatsarchiv Hamburg; Hamburg, Deutschland. 1928. str. 103.
- 1 2 3 4 Wiener Adressbuch. Lehmanns Wohnungsanzeiger [Dunajski imenik. Lehmannov vodnik po stanovanjih] (v nemščini). Herold. 1930.
- 1 2 3 Wiener Adressbuch. Lehmanns Wohnungsanzeiger [Dunajski imenik. Lehmannov vodnik po stanovanjih] (v nemščini). Herold. 1935.
- 1 2 »Wienese Chronik« [Dunajska kronika]. Wiener Zeitung (v nemščini). 21. oktober 1948.