Pojdi na vsebino

Friderik X. Danski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Friderik X. Danski
Kralj Danske
Vladanje14. januar 2024–
PredhodnikMargareta II. Danska
NaslednikKristjan, princ Danske
Rojstvo (1968-05-26) 26. maj 1968 (58  let)
Rigshospitalet, Kopenhagen, Danska
ZakonecKraljica žena Marija Danska
Potomci
Imena
Frederik André Henrik Christian
RodbinaGlücksburg
OčeHenri de Laborde de Monpezat
MatiMargareta II. Danska
ReligijaDanska cerkev (evangeličani, luterani)
Poklicaristokrat, diplomat, vojaško osebje, pisec, kralj
PodpisFriderik X. Danski's signature

Friderik X. (dansko Frederik 10., pravo ime Frederik André Henrik Christian), danski kralj; * 26. maj 1968, Kopenhagen.

Od leta 2024 je danski kralj. Nasledil je svojo mater Margareto II., ki je januarja tega leta abdicirala.

Frederik je starejši sin kraljice Margarete II. in princa Henrika. Rodil se je v času vladavine materinega očeta kralja Friderika IX. in postal danski prestolonaslednik po materinem prihodu na prestol leta 1972. Sprva se je izobraževal doma, kasneje pa je obiskoval šolo Krebs, École des Roches (fr) in Gimnazijo Øregård. Magistriral je iz politologije na Univerzi v Aarhusu. Kasneje je služil na diplomatskih položajih pri Združenih narodih in v Parizu ter se usposabljal v vseh treh vejah danskih oboroženih sil.

Friderik je med poletnimi olimpijskimi igrami leta 2000 v Sydneyju spoznal avstralsko svetovalko za trženje Mary Donaldson. Poročila sta se 14. maja 2004 v københavnski katedrali in imata štiri otroke: Christiana, Isabello, Vincenta in Josephine.

Mladost in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]
Princ Frederik kot dojenček v naročju svoje matere, 1968

Friderik se je rodil 26. maja 1968[1] ob 23.50 z nujnim carskim rezom v Rigshospitalet, univerzitetni bolnišnici v Københavnu, takratni princesi Margrethe (kasneje kraljici Margareti II.), najstarejši hčerki kralja Friderika IX. in princu Henriju. Ob njegovem rojstvu je bil njegov stric po materini strani Konstantin II. grški kralj, njegov pradedek po materini strani, Gustav VI. Adolf, pa na švedskem prestolu.[2][3]

Krščen je bil 24. junija v cerkvi Holmen v Københavnu.[4] Po materinem dedku, kralju Frideriku IX., je dobil ime Frederik, s čimer se je nadaljevala danska kraljeva tradicija, po kateri se je prestolonaslednik imenoval bodisi Friderik bodisi Kristijan. Danski prestolonaslednik je postal, ko je njegova mati 14. januarja 1972 zasedla prestol. Friderikov edini brat je danski princ Joachim.[5]

Friderik je med letoma 1974 in 1981 obiskoval osnovno Krebsovo šolo, od leta 1974 do 1976 pa zasebni pouk v palači Amalienborg, od tretjega razreda pa spet v Krebsovi šoli.[6] Od leta 1982 do 1983 je obiskoval École des Roches (fr), internat v Normandiji v Franciji.[6] Leta 1986 je Frederik maturiral na gimnaziji Øregård.[6] Poleg danščine tekoče govori francosko (jezik svojega očeta), angleško in nemško.[7]

Jeseni 1989 je Friderik začel študirati politologijo na Univerzi v Aarhusu.[8] V okviru izobraževanja je študijsko leto 1992–1993 preživel na Univerzi Harvard, kjer je pod imenom Frederik Henriksen študiral politologijo. Med študijem na Harvardu je sodeloval v klubu Phoenix – SK in živel v stanovanju z nadzorovano najemnino.[9] Frederik je prvi danski kralj z univerzitetno izobrazbo.[7]

Zgodnja kariera

[uredi | uredi kodo]

Friderik je leta 1994 za tri mesece prevzel službo v danski misiji pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku.[10] Leta 1995 je na Univerzi v Aarhusu magistriral iz politologije. Študij je zaključil z nadpovprečnim rezultatom izpita in s tem postal prvi član kraljeve družine, ki je pridobil magisterij. Njegova zadnja naloga je bila analiza zunanje politike baltskih držav, ki jih je med študijem večkrat obiskal.[11][8] Princ je bil od oktobra 1998 do oktobra 1999 prvi sekretar danskega veleposlaništva v Parizu.[12][13]

Vojaška služba

[uredi | uredi kodo]

Friderik je opravil obsežen vojaški študij in usposabljanje v vseh treh službah, vključno z usposabljanjem za vodnega dežurnega mornarja v elitnih pomorskih silah za specialne operacije Frømandskorpset. Tam si je prislužil vzdevek "Pingo", ko se mu je neoprenska obleka napolnila z vodo in se je moral gibati kot pingvin.[14]

V letih 2001 in 2002 je opravil nadaljnje usposabljanje za vodenje na Kraljevi danski obrambni akademiji. Friderik je ostal aktiven v obrambnih službah in je v obdobju 2002–2003 služil kot štabni častnik na obrambnem poveljstvu Danske, od leta 2003 pa kot višji predavatelj na Inštitutu za strategijo na Kraljevi danski obrambni akademiji.[15][16][17]

8. aprila 2015 je bil imenovan za kontraadmirala mornarice in generalmajorja kopenske in letalske sile.[18] 14. januarja 2024 je bil ob svojem prihodu na prestol imenovan za admirala mornarice, generala kopenske vojske in generala letalstva, kar je najvišji vojaški čin četrte stopnje.[19][20] Friderik ima z imenovanjem enako stopnjo kot danski načelnik obrambnega štaba. [21]

Poroka in otroci

[uredi | uredi kodo]
Princ Frederik in princesa Mary na ferski spominski znamki iz leta 2004

Pred državnim svetom 8. oktobra 2003 je kraljica Margareta dala soglasje za poroko prestolonaslednika Friderika z Mary Elizabeth Donaldson, avstralsko svetovalko za trženje, ki jo je princ spoznal med obiskom olimpijskih iger v Sydneyju leta 2000. Njuna poroka je bila 14. maja 2004 v københavnski katedrali v Københavnu.[10]

Par ima štiri otroke: Christiana (rojenega 15. oktobra 2005), Isabello (rojeno 21. aprila 2007) ter dvojčka Vincenta in Josephine (rojena 8. januarja 2011).[10]

Vladavina

[uredi | uredi kodo]
Razglasitev kralja Friderika X. z balkona palače Christiansborg 14. januarja 2024

Kraljica Margareta II. je odpoved prestolu napovedala med svojim letnim silvestrovim nagovorom 31. decembra 2023. Frederik jo je nasledil kot danski kralj 14. januarja 2024, potem ko je Margareta II. med sejo državnega sveta uradno podpisala listino o abdikaciji.[22]

Po prevzemu prestola ga je za kralja z balkona palače Christiansborg razglasila predsednica vlade Mette Frederiksen, kot je bilo to običaj za danske monarhe od uvedbe ustavne monarhije leta 1849. Njegov moto je Forbundne, forpligtet, for Kongeriget Danmark (angleško: "Združeni, predani, za Kraljevino Dansko"), prvo geslo, ki ne omenja Boga po Frideriku VII.[23]

15. januarja se je kraljeva družina v parlamentu udeležila slovesnosti, s katero je kralj uradno postal vodja države.[24] 21. januarja se je kraljeva družina udeležila slavnostne cerkvene maše v aarhuški katedrali, ki jo je vodil aarhuški škof in kraljevi kaplan Henrik Wigh-Poulsen.[25]

31. januarja 2024 je Friderik je prvo kraljevsko pot opravil na Poljsko, kjer ga je sprejel predsednik Andrzej Duda. Danski monarhi tradicionalno najprej potujejo v drugo skandinavsko državo, vendar je Frederik potovanje načrtoval že pred Margaretino abdikacijo.[26]

Kralj in kraljica sta svoja prva državna obiska opravila maja 2024, ko sta obiskala Švedsko in Norveško.[27][28] Junija sta obiskala Grenlandijo, eno od avtonomnih ozemelj Kraljevine Danske.[29]

Frederik prihaja na ustanovno sejo parlamenta leta 2025

Novembra 2024 je kraljevo sodišče sporočilo, da se je kralj odločil postopoma odpraviti sistem podeljevanja kraljevih nalogov podjetjem, ki na Danskem obstaja že od 19. stoletja. Motivacija je bila, da sistem, v katerem lahko podjetja zahtevajo posebno priznanje kraljeve hiše, ni bil v skladu s časom. Vse naloge in podobne pravne listine je treba postopno odpraviti do 31. decembra 2029.[30]

Januarja 2025, ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump omenil možnost ameriškega prevzema Grenlandije, je kralj pozval k enotnosti in sodelovanju znotraj Kraljevine Danske. Izdal je tudi kraljevi odlok o posodobitvi kraljevega grba iz leta 1972, ki ga je zasnovala njegova mater. Med drugim je povečal simbole Grenlandije in Ferskih otokov, da bi bili bolj vidni.[31][32] Nova zasnova »Krepi pomembnost Commonwealtha v kraljevem grbu«.[33]

Princ Frederik po koncu Vasaloppet 2012

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Se historisk foto fra kronprins Frederiks fødsel i farver for første gang: Såååå stor!«. DR (v danščini). 27. maj 2018. Arhivirano iz spletišča dne 10. januarja 2023. Pridobljeno 15. marca 2023.
  2. ↑ Jones, B. (2022). Dictionary of World Biography: Ninth edition. ANU Lives Series in Biography. ANU Press. str. 387. ISBN 978-1-76046-552-0.
  3. ↑ Paxton, J. (2016). The Statesman's Year-Book 1972-73: The Encyclopaedia for the Businessman-of-the-World. The Statesman's Yearbook. Palgrave Macmillan UK. str. 855. ISBN 978-0-230-27101-2.
  4. ↑ Hindø, Lone; Boelskifte, Else (2007). Kongelig Dåb. Fjorten generationer ved Rosenborg-døbefonten [Royal Baptisms. Fourteen generations at the Rosenborg baptismal font] (v danščini). Forlaget Hovedland. str. 119–123. ISBN 978-87-7070-014-6.
  5. ↑ Skou, K.R. (2010). Dansk politik A-Å (v danščini). Lindhardt og Ringhof. str. 218. ISBN 978-87-11-41132-2.
  6. 1 2 3 »Kronprinsens curriculum vitae«. DR (v danščini). 6. avgust 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2024. Pridobljeno 14. januarja 2024.
  7. 1 2 »Crown Prince Frederik: the former party prince who will be Denmark's next king«. The Guardian. 31. december 2023. Arhivirano iz spletišča dne 31. decembra 2023. Pridobljeno 1. januarja 2024.
  8. 1 2 »Crown Prince Frederik« (tiskovna objava). Royal Danish Ministry of Foreign Affairs. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2011. Pridobljeno 4. januarja 2011.
  9. ↑ »The Week«. Vol. 46, št. 20. National Review. 24. oktober 1994. str. 10–24.
  10. 1 2 3 »Frederik X: Who is Denmark's new King?«. ITVX. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2024. Pridobljeno 14. januarja 2024.
  11. ↑ »Au Gustus Aarhus Universitet« (PDF) (v danščini). 3. september 2008. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 4. januarja 2011.
  12. ↑ Dansk pressehistorisk selskab (1998). Avis-årbogen (v danščini). C. A. Reitzels boghandel. str. 94. Kronprins Frederik indleder sin karriere som 1. ambassadesekretær ved den danske ambassade i Paris
  13. ↑ Davidsen, L.; Christensen, M. (2001). Bogen om Danmark (v danščini). Danmarks Nationalleksikon. str. 22. ISBN 978-87-7789-096-3. Frederik André Henrik Christian, f . 26 May 1968, prins til Danmark, kronprins; ældste søn af dronning Margrethe 2 ... 1998–99 gjorde han tjeneste som sekretær ved den danske ambassade i Paris ...
  14. ↑ »Alt det du ikke ved om kronprins Frederik«. DR (v danščini). Arhivirano iz spletišča dne 10. julija 2023. Pridobljeno 10. julija 2023.
  15. ↑ »Kronprins Frederik ind på Forsvarsakademiet«. Politiken (v danščini). 15. maj 2001. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2024. Pridobljeno 14. januarja 2024. Kronprins Frederik tager efter sommerferien plads i undervisningslokalerne på Forsvarsakademiet i København. Kronprinsen skal gennemføre en et-årig uddannelse, som vil kvalificere ham til orlogskaptajn i søværnet, ligesom han får titel af major i hæren og flyvevåbnet. Ifølge kommandørkaptajn Jens Claus Hansen begynder kronprinsen sin uddannelse i august og slutter omkring 1. juli næste år. Han skal undervises sammen med militære ledere fra de tre værn: hæren, søværnet og flyvevåbnet.
  16. ↑ »Kronprins Frederik afslutter sin uddannelse som konge«. Politiken (v danščini). 28. junij 2002. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2024. Pridobljeno 14. januarja 2024. Kronprins Frederik afsluttede fredag formiddag sin etårige militære lederuddannelse på Forsvarsakademiet. Han fik overrakt sine eksamenspapirer i Forsvarsakademiet på Svanemøllen Kaserne, hvor også regentparret var til stede. Kronprinsen har med sin eksamen kvalificeret sig til udnævnelse til orlogskaptajn i søværnet, samt major i hæren og flyvevåbnet.
  17. ↑ »H.K.H. Kronprins Frederik udnævnes«. Forsvaret (v danščini). Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2024. Pridobljeno 14. januarja 2024. I perioden 2001 og 2002 gennemgik Kronprinsen videreuddannelsestrin II for ledere ved Forsvarsakademiet. Kronprinsen blev i 2002 major af reserven i Hæren og Flyvevåbnet samt orlogskaptajn i Søværnet. Kronprinsen er stadig aktiv i forsvaret og var i perioden 2002–2003 sagsbehandler ved forsvarskommandoen og fra 2003 lærer ved Forsvarsakademiet, Institut for Strategi.
  18. ↑ »To særlige udnævnelser i Forsvaret« (tiskovna objava). 9. april 2015. Pridobljeno 16. aprila 2015.
  19. ↑ »Hans Majestæt Kong Frederik 10. udnævnt til admiral og firestjernet general«.
  20. ↑ »En konge, der har tjent sine sporer«. 13. januar 2024.[mrtva povezava]
  21. ↑ »H.M. Kongen«.
  22. ↑ Einarsdóttir, Silja Björklund (31. december 2023). »Dronning Margrethe av Danmark går av« [Queen Margrethe of Denmark abdicates]. NRK (v norveščini). Arhivirano iz spletišča dne 31. decembra 2023. Pridobljeno 1. januarja 2024.
  23. ↑ »Her er kong Frederiks valgsprog«. nyheder.tv2.dk (v danščini). 14. januar 2024. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2024. Pridobljeno 14. januarja 2024.
  24. ↑ Gronholt-Pedersen, Jacob; Jacobsen, Stine; Gronholt-Pedersen, Jacob (15. januar 2024). »Denmark's new King Frederik X appears before parliament«. Reuters. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  25. ↑ »Danish royals attend church service to mark King Frederik's first visit outside the capital«. AP News (v angleščini). 21. januar 2024. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  26. ↑ »Denmark's King Frederik X visits Poland in his first trip abroad as monarch«. Associated Press (v angleščini). 31. januar 2024. Pridobljeno 14. januarja 2024.
  27. ↑ »Statsbesök från Danmark«. www.kungahuset.se.
  28. ↑ »Danmarks kongepar på statsbesøk til Norge 14.–15. Mai«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2024. Pridobljeno 28. februarja 2026.
  29. ↑ »Kongeparrets besøg på Færøerne den 12. - 14. juni 2024 udsættes«. www.kongehuset.dk.
  30. ↑ »Royal Warrant system to be phased out«. www.kongehuset.dk. Pridobljeno 9. januarja 2025.
  31. ↑ Bryant, Miranda (6. januar 2025). »Danish king changes coat of arms amid row with Trump over Greenland«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 9. januarja 2025.
  32. ↑ »King of Denmark unveils new coat of arms after Trump's bid for Greenland«. 7. januar 2025. Pridobljeno 9. januarja 2025.
  33. ↑ Timset, Annabelle (7. januar 2025). »"As Trump eyes Greenland, Danish king makes it bigger on his coat of arms"«.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Friderik_X._Danski&oldid=6744436«