Fredrika Bremer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Fredrika Bremer
Portret
Rojstvo17. avgust 1801({{padleft:1801|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][2][…]
Piikkiö[d][2]
Smrt31. december 1865({{padleft:1865|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[2][4][…] (64 let)
Årsta Castle[d][5][4]
DržavljanstvoFlag of Sweden.svg Švedska[6]
Poklicpisateljica

Fredrika Bremer, švedska pisateljica in feministična reformatorka, * 17. avgust 1801, Åbo, Finska, † 31. december 1865, Årsta pri Stockholmu, Švedska.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodila se je v kraju Piikkiö pri Turkuju (švedsko Åbo) v švedsko govoreči družini na Finskem. S tremi leti se je z očetom Carlom Fredricom in mamo Birgitte Charlotte preselila v Stockholm. Študirala je francoščino, angleščino in nemščino, imela je zasebne učitelje. S pisanjem francoske poezije je pričela z osmimi leti. Njen urnik je bil naporen, pomanjkanje svobode je vodilo v frustracije in uporništvo. Zaželela si je kariere, s katero bi lahko prispevala kaj dobrega svetu. Zašla je v depresijo. Zaposlila se je v eni izmed stockholmskih bolnišnic, a ji je načrte prekrižala sestra. Leta 1828 je začela pisati in iskati založnike. Njene Skice vsakdanjega življenja, ki so izhajale anonimno, so požele velik uspeh. Švedska akademija ji je 1. januarja 1831 podelila zlato medaljo. Uspeh in želja po pisanju sta jo vodila do študija književnosti in filozofije. 1831. leta je pričela z zasebnim poukom pri ravnatelju šole v Kristianstadu, ki se je želel z njo poročiti, vendar do tega ni prišlo. Zanimala se je za sodobno politično življenje in družbene reforme na področju enakosti spolov in socialnega dela. Bila je liberalka, naklonjena socialnim vprašanjem in delavskemu gibanju.

Potovanje[uredi | uredi kodo]

Veliko je potovala po ZDA. Da bi preučevala vplive demokratičnih institucij na družbo, predvsem na ženske, je obiskala Boston in Novo Anglijo. Tam je spoznala Emersona, Longfellowa, Lowella, Hawthorna in Irvinga. Na jugu je preučila razmere temnopoltih sužnjev, na Srednjem zahodu pa je spoznala skandinavske skupnosti in Indijance. V Evropo se je vrnila leta 1851.

Aktivizem[uredi | uredi kodo]

Ob vrnitvi na Švedsko je pritegnila ženske iz srednjega in višjega razreda v socialno delo. Soustanovila je Stockholmsko žensko društvo za varstvo otrok, da bi pomagala sirotam, žrtvam izbruha kolere leta 1853.

Delo[uredi | uredi kodo]

Literarna zapuščina[uredi | uredi kodo]

V romanih je popisovala romantiko družinskega življenja, s pozornostjo na njegov ženski del in otroštvo. Njena priljubljenost je v tujini kulminirala med letoma 1840 in 1850, ob koncu stoletja pa je zbledela.

Hertha[uredi | uredi kodo]

Roman Hertha (1856) je njeno najvplivnejše delo, podnaslovila ga je Skica iz resničnega življenja. Gre za temačen roman o ženski nesvobodi, ki je 1858 sprožil razpravo v parlamentu o višji izobrazbi žensk. Debata je spodbudila feministično gibanje na Švedskem. Leta 1861 je država ustanovila Univerzo za ženske učiteljice.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Izbrana dela Fredrike Bremer, ki so jih slovenski bralci lahko brali v nemškem prevodu.

  • Skice vsakdanjega življenja (izvirnik Teckningar utur vardagslivet 1828, nemški prevod 1869)
  • Družina H___ (Familjen H.)
  • Bratje in sestre: Zgodba o domačem življenju (Syskonlif)
  • Domovi v novem svetu (Hemmen i den nya världen: en dagbok i brev)
  • Življenje v starem svetu(Livet i Gamla Världen)

Fredrika Bremer in Slovenci[uredi | uredi kodo]

Fredrika Bremer je odločilno vplivala na nastanek slovenskega družinskega romana Beatin dnevnik Luize Pesjak leta 1878 (Perenič 2006 in 2019), omenjali in prevajali pa je v slovenskem prostoru niso.

Viri[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 2,2 Fredrika Bremer — 1917.
  3. Benezit Dictionary of Artists — 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7
  4. 4,0 4,1 Österhaninge kyrkoarkiv, Födelse- och dopböcker, SE/SSA/1595/C I/7 (1862-1876), bildid: 00025447_00180
  5. 5,0 5,1 Österhaninge kyrkoarkiv, Husförhörslängder, SE/SSA/1595/A I/18 (1861-1865), bildid: 00025345_00065 — str. 60.
  6. artist list of the National Museum of Sweden — 2016.