Franzensburg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Franzensburg
Franzensburg Schlosspark Laxenburg.jpg
Lega Laxenburg
Občina Laxenburg
Koordinati 48°3′55.62″N 16°22′21.14″E / 48.0654500°N 16.3725389°E / 48.0654500; 16.3725389Koordinati: 48°3′55.62″N 16°22′21.14″E / 48.0654500°N 16.3725389°E / 48.0654500; 16.3725389
Zgrajeno 1801 - 1836
Arhitekt Johann Lucas von Hildebrandt
Franzensburg is located in Avstrija
Franzensburg
Geografska lega: Franzensburg, Avstrija

Franzensburg je grad v Laxenburgu v okraju Mödling v Spodnji Avstriji, ki je bil zgrajen med letoma 1801 in 1836 v slogu, ki spominja na srednjeveški način gradnje gradov. Ime je dobil po tedanjem cesarju Francu II. Zgrajen je bil sredi grajskega parka kot muzej poleg obstoječega gradu Laxenburg na umetnem otoku v ribniku parka.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Notranjost gradu
Grajski park: Concordiatempel
Grajski park: doprsni kip cesarja Franca I.

Grad je zasnoval Johann Ferdinand Hetzendorf von Hohenberg v dveh delih: Ritterburg (viteški grad) in Knappenburg. Že na začetku je bil zasnovan kot muzej. S svojo odvisnostjo od srednjeveških vzorov Franzensburg velja za mejnik na poti do historicizma. Uporabljene so bile sestavine med jožefinizmom ukinjene župnijske cerkve v Heiligenkreuzu. Tudi rekviziti starejše stavbe so vključeni v grad, predvsem iz obnovljene klosterneuberške Capelle Speciosa, prve gotske stavbe v Podonavju.

Gradnja gradu se je začela, ko se je južno od Dunaja začela proizvodnja opek. Ker se je cena opeke zdela previsoka, je cesar Franc kupil opekarno v Vösendorfu ter mimogrede še grad Vösendorf.

Leta 1806 je bil narejen trajekt za prečkanje ribnika od kopnega do otoka s Franzensburgom. Pozimi so ga nadomestili z lesenim mostom. Na nasprotni strani je bil otok dostopen celo leto prek kamnitega mostu.

Grad in okoliški Schlossteich sta v 250-hektarskem grajskem parku, ki je bil oblikovan v poznem 18. stoletju v slogu angleških krajinskih vrtov. V notranjosti so gozdovi, travniki, več kanalov, sejmišče, tempelj Concordia in druge zgradbe, kot so viteški steber ( Rittersäule), marmorni doprsni kip cesarja in Lusthaus.

Danes je park priljubljena izletniška točka. Na voljo so vodeni ogledi in gledališke igre v poletnih mesecih. Ob ribniku si je poleti možno izposoditi čolne na vesla in električne čolne.

Muzej[uredi | uredi kodo]

Muzej je bil ponovno odprt leta 2003, odprl ga je Otto von Habsburg, medtem ko je bil grad za javnost odprt že v preteklosti. Zbirka, ki v glavnem prikazuje Habsburžane v Avstro-Ogrski, je podobna kot v Bad Ischlu, Schönbrunnu ali palači Gödöllő na Madžarskem.

Muzej upravlja tudi avstrijski muzejski pečat.[1]

Pri prehodu skozi muzej v gradu skozi različne prostore se lahko obiščejo:

Waffensaal
V tem prostoru so na stropu pritrjeni ščiti z grbi 44 avstrijskih ozemelj in pokrajin.
Habsburgersaal
Na Franzensburgu je v Habsburgersaal polovica cesarjevih slik Paula Strudela (druga polovica je v cesarski knjižnici). V Lothringersaal so slike poznejših cesarjev združene okoli Kupelwieserjevega portreta Franca I., pridobljeni med drugim od Ferdinanda Georga Waldmüllerja in Friedricha von Amerlinga.[2]
Prva sprejemna soba
Druga sprejemna soba
Luisenzimmer
V tej sobi so zanimivi strop, obe oblogi vrat in vrata v grad Rappottenstein iz okoli leta 1600
Jedilnica
Lothringersaal

Sklici[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Franz Weller: Die kaiserlichen Burgen und Schlösser in Wort und Bild. Hof-Buchdruckerei, Wien 1880. (Online)
  • Wolfgang Häusler: Die Franzensburg – ein Führer durch Geschichte und Kunst. Schnell & Steiner, Wien 2006, ISBN 3-79546629-6.
  • Die Franzensburg in Laxenburg – ein Rendezvous mit der Geschichte. Broschüre.
  • Ernst Bacher: Forschungen zu Laxenburg (Park und Franzensburg): Die Franzensburg – Ritterschloss und Denkmal einer Dynastie. Band 2. Böhlau, Wien 2007, ISBN 3-20577458-2.
  • Ernst Bacher: Forschungen zu Laxenburg (Park und Franzensburg): Architektur, Ausstattung und Kunstschätze der Franzensburg. Band 3, Böhlau, Wien 2007. ISBN 3-20577457-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]