Pojdi na vsebino

Franz Wiegele (slikar)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Franz Wiegele.
Franz Wiegele
Portret
Rojstvo23. februar 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2][…]
Avstrija
Smrt17. december 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][4][3] (57 let)
Čajna
Državljanstvo Avstrija
Poklicslikar

Franz Wiegele (* 23. februar 1887 v Čajni v Ziljski dolini na avstrijskem Južnem Koroškem; † 17. december 1944 v svojem rojstnem kraju) je bil avstrijski, koroško slovenski ekspresionistični slikar in eden od štirih članov skupine, ki je bila pozneje znana kot Čajnski krog.

Skupaj z mlajšim bratom Alfredom (1892-1979) je med letoma 1807 in 1900 obiskoval nižjo gimnazijo v Trstu in se šele leta 1900 prepisal na realno gimnazijo v Celovcu.[5] Med letoma 1907 in 1911 je študiral na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Tam je spoznal Antona Koliga; skupaj s Sebastianom Iseppom, Antonom Faistauerjem, Egonom Schielejem in Albertom Parisom Güterslohom se je leta 1909 prvič javno predstavil na razstavi na Dunaju (v skupini „Neukunstgruppe“ pod vodstvom Egona Schieleja.

Skupaj s Sebastianom Iseppom ((1884-1954), Antonom Koligom (1886-1950) in Antonom Mahringerjem (1902-1974) so ti štirje slikarji tvorili skupino Čajnski krog.

Franz Wiegele: Portret dame, olje na platnu, 1929

Leta 1911 je Wiegele sodeloval na „Posebni razstavi slikarstva in kiparstva“ ("Sonderausstellung für Malerei unsd Plastik") v okviru Dunajskega Hagenbunda, ki je bila označena kot prelomna. Njegovo delo Akt v gozdu je vzbudilo nezadovoljstvo prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Leta 1912 so Wiegele in drugi prejeli štipendijo za študij v Parizu. Po več potovanjih so ga Francozi med Prvo svetovno vojno na pustolovskem potovanju po Sahari od Sebdouja do Laghouata zajeli kot vojnega ujetnika. Do leta 1925 je delal v Zürichu, kjer je leta 1919 napisal tudi svoje glavno delo „Die Grüne“. Leta 1925 se je vrnil v Čajno, kjer se je posvetil tudi kiparstvu in ustvarjal portretne doprsne kipe.

Po razstavah v Švici je sodeloval na razstavah v Pittsburghu, Bruslju in Benetkah.

S svojimi portreti in ženskimi akti je postal eden od pionirjev modernega slikarstva v Avstriji.

V literaturi je le nekaj omemb njenih koroško slovenskih jezikovnih korenin, zlasti ker je treba Čajno, tako kot druge vasi v Spodnji Ziljski dolini, v tistem času obravnavati kot dvojezično, prav tako kot župnijo Čače, ki ji Čajna pripada. [6] V času nacizma naj bi „javno in demonstrativno uporabljal slovenščino“. V intervjuju, v katerem navaja otroške spomine svoje babice, ki je bila v sorodu z Wiegelejem iz leta 2013 je Katharina Herzmansky »potrdila, da je v vsakdanjem življenju govoril tudi slovensko« [7] [8] V zbirki Avstrijske galerije Belvedere se nahaja oljnata slika z naslovom „Ziljanki“, ki prikazuje dve mladi ženski v značilni koroško-slovenski ziljski noši, ki sedita na kavču.[9]

Umrl je v svojem ateljeju v Čajni 17. decembra 1944 med zračnim bombardiranjem; mnoga njegova dela so tedaj bila uničena.

Leta 1954 so po njem poimenovali cesto Wiegelestraße v dunajskem mestnem okraju Liesing. Leta 1998 je Čajnski krog v hiši njegovih staršev ustanovil muzej.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Wilhelm Baum: Wiegele, Franz. V: BBKL, 24. zv., 1547-1549
  • Bojan-Ilija Schnabl: Wiegele, Franz. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942". Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 3, S. 1504-1505.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Franz Wiegele (slikar).
  • Franz Wiegele. V: DNB
  • Wilhelm Baum (Hrsg.): Kunstwerke sind Stationen auf dem Passionsweg zu einem verlorenen Paradies. Briefe und Dokumente zum Nötscher Kreis. 2. Auflage. Kitab-Verlag, Klagenfurt 2004, ISBN 3-902005-23-8.
  • Zbirka Österreichische galerie Belvedere, Franz Wiegele [2]
  • Franz Wiegele, Gailtalerinnen [3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Franz Wiegele
  2. ↑ Benezit Dictionary of Artists — OUP, 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7
  3. ↑ 3,0 3,1 Lachnit E. Wiegele, Franz // Grove Art Online — [Oxford, England], Houndmills, Basingstoke, England, New York: OUP, 2018. — doi:10.1093/GAO/9781884446054.ARTICLE.T091488
  4. ↑ Franz Wiegele — 2006.
  5. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Wiegele, Franz. V: Bojan-Ilija Schnabl: Wiegele, Franz. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942". Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, 3. zv., str. 1504-1505.
  6. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Pfarrkarte der Diözese Gurk/Krška škofija 1924. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 1027-1034, tukaj 1030.
  7. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Wiegele, Franz. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, 3. zv., str. 1504-1505.
  8. ↑ Vinzenz Gotthardt (intervju s Katharino Herzmansky): Slika sreča besedo. In: Nedelja, Celovec, 21. julij 2013), str. 12.
  9. ↑ Belvedere Collection, Franz Wiegele [1]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Franz_Wiegele_(slikar)&oldid=6396740«