Frankoitalijanščina
| Frankoitalijanščina | |
|---|---|
| frakobeneščina, frankolombardščina | |
| Področje | severna Italija |
| Obdobje | sredina 13. stoletja - 15. stoletje[1] |
| Pisava | latinica |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | Ni (mis) |
| Glottolog | Ni |
Frankoitalijanščina, znana tudi kot frankobeneščina ali frankolombardščina (italijansko lingua franco-veneta, frankobeneški jezik), je bila knjižni jezik, ki se je uporabljal v delih severne Italije od sredine 13. stoletja do sredine 15. stoletja.[1][2] Uporabljali so ga pisci, kot sta bila Brunetto Latini in Rustichello da Pisa. Frankoitalijanščina je bila verjetno le pisni, ne pa tudi govorjeni jezik.[3]
Ker v tistem obdobju ni bilo standardnega jezika za književna dela v galoitalskih jezikih, so pisci v nekaterih žanrih, vključno z romanco, uporabljali hibridni jezik, na katerega je močno vplivala franlkovščina. Včasih so ta knjižni jezik šteli preprosto za frankovski.[3]
Književnost v frankoitalijanskem jeziku se je v severni Italiji začela v prvi polovici 13. stoletja z Livre d'Enanchet. Vitalnost jezika se je v prvi polovici 15. stoletja izčrpala in se končala s torinskim izvodom Huon d'Auvergne iz leta 1441.
Med pomembna dela v frankoitalijanskem jeziku spadata dve različici Pesmi o Rolandu,[3] prva različica Potovanj Marka Pola in Entrée d'Espagne.[4]
Zadnje izvirno besedilo frankoitalijanske tradicije je verjetno Aquilon de Bavière Raffaela iz Verone, napisano med letoma 1379 in 1407.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »francoveneto« (v italijanščini). Zanichelli DizionariPiù: La lingua, il sapere, la cultura. 27. oktober 2024. Pridobljeno 24. oktobra 2024.
- ↑ Holtus, Günter (2005). Franco-italien et épopée franco-italienne. Winter. str. 18–20. ISBN 3-8253-1589-4.
- 1 2 3 Kleinhenz, Christopher (2004). Medieval Italy: An Encyclopedia (v angleščini). Routledge. str. 214–5. ISBN 978-1-135-94880-1.
- ↑ »Repertorio informatizzato dell'antica letteratura franco-italiana«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. oktobra 2019. Pridobljeno 8. januarja 2020.