Pojdi na vsebino

Francoska Ekvatorialna Afrika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Francoska Ekvitorialna Afrika
Afrique équatoriale française (francosko)
1910–1958
Zastava
Zastava
Himna: Marsejeza
Lega
Statuszveza kolonij (1910–1934)
francoska kolonija (1934–1958)[1]
Glavno mestoBrazzaville
Uradni jezikifrancoščina
Vladakolonialna uprava
Generalni guverner 
• 1908–17
Martial Henri Merlin
• 1951–57
Paul Louis Gabriel Chauvet
Visoki komisar 
• 1957–58
Paul Louis Gabriel Chauvet
• 1958
Pierre Messmer
Zgodovina 
• razglasitev
15. januar 1910
• razpad in razglasitve neodvisnosti
september 1958
Površina
• skupaj
2.500,000[2] km2
ValutaCentralnoafriški francoski frank (CFA franc)
Predhodnice
Naslednice
Ubangi-Shari
Francoski Čad
Francoski Kongo
Srednjeafriška republika
Čad
Gabon
Kongo
Kamerun
Danes delSrednjeafriška republika
Čad
Zahodni Kongo
Gabon
Kamerun

Francoska Ekvatorialna Afrika, (franc. Afrique équatoriale française), je bila nekdanja francoska kolonija v zahodni osrednji Afriki.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kolonija oz. federacija kolonij je obsegala skupno pet geografskih enot, zahodno in severno od reke Kongo do Sahare:

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Pietro Savorgnan di Brazzà, (1852 - 1905) italijansko-francoski raziskovalec Konga
Poštna znamka iz obdobja Francoske Ekvatorialne Afrike

Leta 1910 je Francija ustanovila Francosko Ekvatorialno Afriko, ki je imela upravni sedež v Brazzavillu. Politično gledano je bila ustanovitev del širše francoske kolonialne strategije, ki je vključevala centralizirano upravljanje in ekonomsko izkoriščanje regije. Ko je po sklepu Društva narodov leta 1919 dobila mandat nad nekdanjo nemško kolonijo Kamerun (danes republika Kamerun), je tudi tega priključila federaciji, ki je bila oblikovana vse do leta 1934.

Druga svetovna vojna

[uredi | uredi kodo]

Avgusta 1940 je de Gaulle poslal generala Leclerca v Francosko ekvatorialno Afriko, kjer je začel organizirati nabornike in načrtovati vojaške operacije proti italijanskim četam v Libiji.

15.000 čadskih vojakov se je v drugi svetovni vojni borilo v vrstah francoskih svobodnih sil

Pod njegovim poveljstvom se je Francoska armada, v okviru svobodnih sil, iz Francoske ekvatorialne Afrike po junaškem, približno 2400 km dolgem pohodu od Čadskega jezera do Tripolisa, tam pridružila enotam britanske 8. armade.[3]

Povojno obdobje do ukinitve

[uredi | uredi kodo]

Po ustanovitvi Francoske skupnosti (Communauté française) (1958 - 1061)[4] so poprej v kolonijo povezane dežele, postale republike in razglasile neodvisnost, Francoska Ekvatorialna Afrika pa je bila ukinjena.[4] Leta 1959 so države članice ustanovile ohlapno združenje, znano kot Zveza centralnoafriških republik, ki pa je delovalo zgolj do naslednjega leta.

Denarna valuta ter ekonomska in monetarna skupnost

[uredi | uredi kodo]

Tudi po ukinitvi Francoske Ekvatorialne Afrike je v vseh petih državah naslednicah, to je Srednjeafriški republiki, Čadu, Zahodnem Kongu, Gabonu in Kamerunu, pa tudi v Ekvatorialni Gvineji, kot del kolonialne dediščine, ostala uradna valuta srednjeafriški CFA frank (XAF). To valuto izdaja Banque des États de l'Afrique Centrale (BEAC)[5], centralna banka držav članic Ekonomske in monetarne skupnosti Centralne Afrike (CEMAC), ki je nastala v N'Djameni leta 1994 in ima sedež v Banguiju (Osrednjeafriška republika).[6]

Sedanji bankovec za 1000 CFA frankov

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Naval Intelligence Division (1942), French Equatorial Africa and Cameroons, 258.
  2. Smith, Leonard V. (2023). French Colonialism: From the Ancien Régime to the Present. Cambridge University Press. str. 80. ISBN 9781108799157. OCLC 1389826279.
  3. Blake, Robert (1993). Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes. DZS. str. 268. COBISS 36667136. ISBN 86-341-1177-6.
  4. 4,0 4,1 Blake 1993, str. 84.
  5. »BEAC banka« (v francoščini). Pridobljeno 4. junija 2024.
  6. »Ekonomska in monetarna skupnost za zastavo Srednje Afrike«. 26. junij 2017.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]