Pojdi na vsebino

Frančiška Giacomelli Gantar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Frančiška Giacomelli Gantar
RojstvoFrančiška Giacomelli
27. februar 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})
Žiri
Smrt1. januar 1988({{padleft:1988|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (82 let)
Žiri
Poklicklekljarica, risarka, oblikovalka

Frančiška Giacomelli Gantar, slovenska klekljarica in risarka, * 27. februar, 1905, Nova vas pri Žireh, † 1. januar, 1988, Nova vas pri Žireh.

Otroštvo

[uredi | uredi kodo]

Frančiška se je rodila 27. februarja 1905 v Novi vasi pri Žireh v revni družini.[1][2][3] Njena mati je bila kmečka delavka Frančiška Gregorč, njen oče pa kmečki delavec Franc Giacomelli.[1][4] Osnov klekljanja je Frančiško naučil njen oče.[2] Pri sedmih letih je začela obiskovati čipkarsko šolo.[2][3] Njena učiteljica klekljanja je bila Leopoldina Pelhan.[3] Pri njej se je Frančiška učila klekljanja 8 let.[2]

Pri petnajstih letih je začela delati kot klekljarica.[2] Izdelovala je zahtevne čipke in imela je veliko povpraševanja.[5][6] Leta 1920 je bila postavljena meja in se papircev (vzorcev za izdelovanje čipk) iz Idrije ni več dobilo.[5] Frančiška je bila umetniško nadarjena in nekatere klekljarice so jo začele prepričevati, naj začne risat vzorce. Na začetku je oklevala, saj je s klekljanjem dobro služila.[5] Leta 1926 je izdelala prve papirce.[2][3] Vzorce se je najprej izmislila in jih narisala, potem pa jih je prerisovala s pomočjo indigo papirja, kasneje pa s pomočjo strojčka za kopiranje vzorcev.[5] Najprej je papirce ustvajala za trgovko, ki je čipke prodajala na ameriški trg, kasneje pa še za več drugih trgovcev.[2] Vzorce je risala tudi po želji posameznega kupca. Narisala je željeno mero in nanašala notri vzorčke. Risala je prostoročno, z mehkim svinčnikom, da je lahko zradirala. Za osnovo je imela izrisano samo satovje v raznih velikostih.[5] Kmalu je klekljanje povsem opustila in se preživljala samo z risanjem vzorcev in njihovim razmnoževanjem.[5] Leta 1931 se je poročila z Vinkom Gantarjem. Njen mož je njeno delo zelo podpiral in ji, ko je imela veliko naročil, tudi pomagal pri kopiranju vzorcev s strojčkom.[2][3][5] Pri delu sta ji občasno pomagali tudi sestra in svakinja, ki sta bili drugače klekljarici.[5] Vse vzorce, ki jih je izdelala, je shranjevala.[5]

Poznejše življenje in smrt

[uredi | uredi kodo]

V starosti se je Frančiška odločila, da bo svoje vzorce skurila, saj je bila prepričana da bodo po njeni smrti v napoto, saj klekljanje v Žireh ni bilo več tako priljubljeno. Hči jo je prepričala, naj jih ohrani.[3] Umrla je 1 januarja 1988 v Novi vasi pri Žireh.[1]

Umetniška dediščina

[uredi | uredi kodo]

Za njeno umetniško dediščino sedaj skrbi njena hči, večkrat nagrajena kleljarica.[7][3][5] Čipke po njenih papircih se še vedno izdeluje.[3][5][8] Leta 2017 je bila v Žireh organizirana razstava njenih papircev in čipk po njih.[2][3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 »Krstna knjiga / Taufbuch - 04462 | Žiri | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Pridobljeno 28. avgusta 2025.
  2. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 »11. Slovenski klekljarski dnevi v Žireh« (PDF).
  3. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Mlinar, Tanja (2017). »11. slovenski klekljarski dnevi združeni s praznovanjem 70-letnice Alpine in pihalnega orkestra Alpine« (PDF). Žirovske stopinje - Glasilo Občine Žiri.
  4. ↑ »Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04362 | Žiri | Nadškofijski arhiv Ljubljana | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Pridobljeno 28. avgusta 2025.
  5. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Klekljane čipke, “špice” na Žirovskem - Bobbin Lace, “špice” in the Žiri Region (PDF). Žiri. 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. septembra 2025. Pridobljeno 28. avgusta 2025.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija brez založnika (povezava)
  6. ↑ »Bobbin Lace in the Žiri Area«. Loški muzej Škofja Loka (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2025. Pridobljeno 28. avgusta 2025.
  7. ↑ »Gorenjski glas - Arhiv | Klekljarska »lenta« Tinci Slabe«. arhiv.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 30. avgusta 2025.
  8. ↑ ulimarus (11. september 2023). »Izložbe idrijske čipke i čipki iz Železnika i Žirija«. 29. međunarodni festival čipke (v hrvaščini). Pridobljeno 28. avgusta 2025.