Pojdi na vsebino

Forlì

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Forlì

Furlè (romanjsko)
Občina (comune)
Comune di Forlì
Zastava Forlì
Zastava		Grb Forlì
Grb
Forlì se nahaja v Italija
Forlì
Forlì
Geografski položaj v Italiji
44°13′22″N 12°2′29″E / 44.22278°N 12.04139°E / 44.22278; 12.04139
DržavaZastava Italije Italija
DeželaEmilija - Romanja
PokrajinaForlì - Cesena (FC)
Upravljanje
 • ŽupanGian Luca Zattini
Površina
 • Skupno228,2 km2
Nadm. višina34 m
Prebivalstvo
 (2026)[2]
 • Skupno118.053
 • Gostota517 preb./km2
DemonimForlivesi
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
47121-47122
Klicna koda0543
ZavetnikGospa Ognjena
Dan4. februar
Spletna stranUradno spletno mesto

Forlì (romanjsko Furlè [furˈlɛ]; latinsko Forum Livii) je mesto s skoraj 120.000 prebivalci in sedež istoimenske občine v deželi Emiliji-Romagni v severni Italiji. Skupaj s Ceseno je glavno mesto pokrajine Forlì-Cesena .

Zgodovinsko prebivalstvo
Leto Preb.  ±%  
1861 37.477—    
1871 38.639+3.1%
1881 40.915+5.9%
1901 43.321+5.9%
1911 45.723+5.5%
1921 51.555+12.8%
1931 60.140+16.7%
1936 65.683+9.2%
1951 77.508+18.0%
1961 91.945+18.6%
1971 104.971+14.2%
1981 110.806+5.6%
1991 109.541−1.1%
2001 108.335−1.1%
2011 116.434+7.5%
2021 116.558+0.1%

Mesto Forlì leži v ravnini Romanje ob cesti Via Emilia, vzhodno od reke Montone, in je nastalo kot rimsko naselje Forum Livii. Skozi srednji vek in renesanso se je razvilo v pomembno politično in kulturno središče v regiji, kar se še danes odraža v njegovi zgodovinski urbani strukturi in arhitekturni dediščini.

Danes Forlì ostaja pomembno kmetijsko in trgovsko središče, ki izkorišča produktivnost okoliškega podeželja in strateški položaj ob pomembni zgodovinski poti. Mesto je znano tudi po svoji kulturni in umetniški dediščini ter kot rojstni kraj osebnosti, kot sta slikarja Melozzo da Forlì in Marco Palmezzano, humanistični zgodovinar Flavio Biondo ter zdravnika Geronimo Mercurialli in Giovanni Battista Morgagni .

Kampus Univerze v Bologni v Forlìju gosti študijske programe s področij ekonomije, inženirstva, politologije in medicine, pa tudi Šolo za jezike in prevajanje (SSLMIT), eno vodilnih italijanskih ustanov za usposabljanje tolmačev in prevajalcev.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Antična doba

[uredi | uredi kodo]

Okolica Forlì je bila poseljena že v paleolitiku, kar potrjuje najdišče Ca’ Belvedere na Monte Poggiolu, kjer so bili odkriti številni kamniti artefakti iz obdobja približno 800.000 let pred sedanjostjo, povezani z zgodnjo fazo izdelave kamnitih orodij. Mesto je nastalo po rimski osvojitvi preostalih galskih naselbin v času gradnje ceste Via Emilia in je bilo najverjetneje ustanovljeno kot rimska kolonija Forum Livii v 2. stoletju pr. n. št., okoli leta 188 pr. n. št. pod konzulom Gajem Livijem Salinatorjem. Nekateri zgodovinarji njegovo ustanovitev sicer postavljajo v kasnejše obdobje, v čas Julija Cezarja. [3] Ime naj bi pomenilo »kraj rodu Livijev«. Leta 88 pr. n. št. je bilo mesto med državljanskimi vojnami med Marijem in Sulo uničeno, nato pa je bilo kasneje ponovno obnovljeno v republikanskem obdobju pod oblastjo rimskega pretorja Livija Klodija.[4]

Srednji vek

[uredi | uredi kodo]

Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva je bilo mesto vključeno v kraljestvo Odoakerja in kasneje v Ostrogotsko kraljestvo. Od konca 6. stoletja do leta 751 je spadalo v obrobni del bizantinske/vzhodnorimske oblasti v Italiji, znane kot Ravenski eksarhat. V tem času so mesto večkrat zavzeli Langobardi (leta 665, 728 in 742). Leta 757 vključeno v Papeško državo kot del Pipinove donacije. [4]

Do 9. stoletja je v Forlìju oblast od škofov postopoma prešla na komuno, s čimer se je mesto razvilo v neodvisno italijansko mestno državo, skupaj z drugimi komunami, ki so označevale ponovno oživitev mestnega življenja v Italiji. Forlì je prvič postal republika leta 889. V tem obdobju se je povezal z gibelinsko politično usmeritvijo v spopadih med gvelfi in gibelini, pri čemer je v veliki meri podpiral svetorimske cesarje v njihovih pohodih po Italiji.[3]

Lokalna politična rivalstva so vplivala tudi na zavezništva mesta Forlì: leta 1241 so med spopadi Friderika II. s papežem Gregorjem IX. prebivalci Forlìja podprli Friderika II. pri zavzetju rivalskega mesta Faenza. V zahvalo so prejeli pravico do uporabe štaufenskega orla kot dodatka v mestnem grbu.[3]

Po propadu moči Hohenstaufenov leta 1257 se je cesarski namestnik Guido I. da Montefeltro umaknil v Forlì, takrat pomembno gibelinsko oporišče. Kot capitano del popolo je mesto vodil v več vojaških uspehih proti gvelfskim silam, med drugim pri Ponte di San Proculo (1275), Civitelli (1276) ter proti francoski vojski papeža Martina IV. leta 1282 (dogodek, ki ga omenja tudi Dante Alighieri v Infernu). Med njegovimi svetovalci je bil astrolog Guido Bonatti.

Po odhodu Guida da Montefeltra leta 1283 je v mestu nastopilo obdobje politične nestabilnosti, v katerem so se izmenjavale različne lokalne oblasti in sinjorije. Pomembno vlogo so prevzeli člani rodbine Ordelaffi, ki so od začetka 14. stoletja večkrat prevzeli nadzor nad Forlìjem. Njihova vladavina je bila prekinjana z izgnanstvi zaradi papeških intervencij, pa tudi z notranjimi družinskimi spori. V obdobju poznega srednjega veka so Ordelaffi pogosto delovali tudi kot kondotierji v službi drugih italijanskih držav, da bi ohranjali svoj politični in gospodarski vpliv v mestu.

Novi vek

[uredi | uredi kodo]

Najbolj znan član rodbine Ordelaffi je bil Pino III. Ordelaffi, ki je vladal Forlìju med letoma 1466 in 1480. Kljub surovemu načinu vladanja je okrepil mestno infrastrukturo, zlasti utrdbe, ter podpiral umetnost. Po njegovi smrti, zaznamovani s sumi zastrupitve, je sledilo obdobje notranjih sporov znotraj Ordelaffijev, kar je oslabilo njihovo oblast. Forlì so leta 1488 zavzeli Viscontiji, leta 1499 pa Cesare Borgia, po čigar smrti je mesto postal neposredno podrejeno papežu kot še nikoli poprej, z izjemo kratkotrajne vrnitve Ordelaffijev v letih 1503–1504.[3]

V času francoske revolucije so mesto leta 1796 zasedle jakobinske francoske čete, Napoleon pa je tja prispel leta 1797. Sledilo je obdobje političnih nemirov, povezanih z gibanjem karbonarjev in vstajami v letih 1821, 1831 in 1848. V tem obdobju je v mestu leta 1831 umrl tudi Napoleon Louis Bonaparte.[3]

V 19. stoletju je bil Forlì del združevanja Italije (Risorgimento), političnega in družbenega procesa, ki je združil italijanske države v enotno državo Italijo. Mesto je močno navdihoval vojaški voditelj Giuseppe Garibaldi. Kljub združitvi so se lokalne skupnosti in kmetje težko prilagodili agrarnim spremembam, kar je prispevalo k razvoju republikanskih in socialističnih gibanj.[3]

Cerkev in samostan Corpus Domini, fotografija Paola Montija, 1971. Fondo Paolo Monti, BEIC.

Forlì je med prvo svetovno vojno pomembno prispeval k bojevanju, zaradi česar je bil odlikovan z zlato medaljo za vojaško hrabrost (Medaglia d’oro al valor militare). V dvajsetih letih 20. stoletja se je v lokalno politiko aktivno vključil Benito Mussolini, preden je postal diktator Italije, kar je zaznamovalo obdobje njegove oblasti pred začetkom druge svetovne vojne. Vojna je mestu povzročila veliko škodo, vključno z uničenjem zgodovinskih spomenikov in izgubo umetniške dediščine, med drugim tudi cerkve San Biagio, Forlì, ki je hranila freske Melozza da Forlìja. Po vojni si je mesto hitro gospodarsko opomoglo in prešlo v novo obdobje demokratičnega razvoja.[3]

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Podnebje območja je vlažno subtropsko (Cfa po Köppnovi podnebni klasifikaciji) z mediteranskimi značilnostmi, ki jih precej omili relativna bližina morju.

Za Forlì so značilna vroča in sončna poletja s temperaturami, ki lahko presežejo 30 °C (86 °F) in v najbolj vročih obdobjih leta dosežejo tudi 40 °C (104 °F).

Zime so hladne in vlažne, s pogosto meglo. Občasno piha topel jugo, ki prinaša toplejše temperature.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Forlì je pomembno kmetijsko in industrijsko središče, kjer se proizvodnja osredotoča predvsem na tekstil (svila, rajon in oblačila), strojno industrijo, kovinsko predelavo ter proizvodnjo gospodinjskih aparatov. V mestu ima sedež tudi skupina Ferretti Group, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev luksuznih jaht.

Glavne znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
Opatija San Mercuriale
Mestna palača
Vrata Schiavonia

Forlì ima več stavb velike arhitekturne, umetniške in zgodovinske vrednosti, pogosto okrašenih s freskami. V središču mesta leži trg Piazza Aurelio Saffi, kjer stoji kip politika Aurelia Saffija, pomembne osebnosti radikalnega republikanskega gibanja znotraj gibanja Risorgimento, povezanega z Giuseppejem Mazzinijem.

Na istem trgu stoji tudi opatija San Mercuriale, Forlì, poimenovana po svetem Mercurialu, škofu iz 5. stoletja, ki je ena glavnih sakralnih zgradb v mestu in hrani tudi grob Barbara Manfredi. Pomembna je tudi dominikanska cerkev San Domenico, Forlì, znana kot San Giacomo Apostolo, ki je bila zgrajena v 13. stoletju v južnem delu mesta.[5]

Med pomembnimi srednjeveškimi zgradbami je tudi trdnjava Rocca di Ravaldino, ki so jo v 14. stoletju razširili člani rodbine Ordelaffi skupaj z Gilom de Albornozem, kasneje pa je bila dodatno predelana še v 15. stoletju.

V Forlìju stoji palača Palazzo Hercolani, ki je okrašena z dekoracijo iz 19. stoletja in hrani umetnino La Beata Vergine del Fuoco con i Santi Mercuriale, Pellegrino, Marcolino e Valeriano slikarja Pompea Randija. Pomembna mestna stavba je tudi Palazzo del Podestà, ki jo je v 20. stoletju poslikal Adolfo de Carolis.

Promet

[uredi | uredi kodo]

Forlì ima železniško postajo na progi Bologna–Ancona. Sedanja postaja je bila odprta leta 1926 in je nadomestila prvotno iz leta 1861. Stavba stare postaje je ohranjena in stoji približno 100 metrov zahodno od današnje.

V mestu je tudi Letališče Forlì, ki je bilo 29. marca 2013 zaprto zaradi stečaja upravitelja podjetja, ponovno pa je začelo obratovati 29. oktobra 2020.[6] Najbližja letališča so Letališče Rimini (približno 58 km), Letališče Bologna (približno 79 km severozahodno) ter Letališče Firence (približno 174 km jugovzhodno od Forlìja).

V popularni kulturi

[uredi | uredi kodo]
  • Drugi roman Somerseta Maughama, Ustvarjanje svetnika (1898), se dogaja v Forlìju konec 15. stoletja.
  • Mesto je predstavljeno v videoigri Assassin's Creed II iz leta 2009, kjer ga mora Ezio Auditore skupaj z Machiavellijem in Caterino Sforzo braniti pred brati Orsi.[7] Forlì je ob tem prikazan s poudarkom na znamenitostih.[8]

Znani meščani

[uredi | uredi kodo]

Najbolj znan slikar občine je bil Melozzo da Forlì, ki je v obdobju visoke renesanse deloval v Rimu in drugih italijanskih mestih. Med drugimi pomembnimi forlìjskimi slikarji so bili Ansuino da Forlì, Marco Palmezzano, Francesco Menzocchi in Livio Agresti, ki so skupaj oblikovali t. i. forlijsko slikarsko šolo. Carlo Cignani se ni rodil v Forlìju, temveč v njegovi bližini, vendar je v mestu ustvaril več pomembnih del.

Drugi pomembni meščani so:

  • Alice, italijanska pevka, zmagovalka festivala Sanremo
  • Marco Sabiu, glasbenik in skladatelj
  • Ilario Bandini, konstruktor športnih in dirkalnih avtomobilov
  • Pietro Bandini, misijonar, ki je delal z italijansko-ameriškimi priseljenci
  • Flavio Biondo, renesančni zgodovinar
  • Giovanni Battista Cirri, violončelist in skladatelj v 18. stoletju
  • Ignazio Cirri, organist in skladatelj v 18. stoletju
  • Alessandro Cortini, polovica skupine Modwheelmood in klaviaturist v skupini Nine Inch Nails
  • Maria Farneti, operna pevka
  • Alessandro Franceschi, škof v Forliju (1594–1597) [9]
  • Pietro Leoni, katoliški duhovnik in preživeli gulag
  • Gino Mattarelli, politik
  • Matteo Montaguti, kolesar
  • Romano Mussolini, glasbenik in najmlajši sin Benita Mussolinija
  • Giovanni Battista Morgagni
  • Loris Reggiani, motociklistični cestni dirkač
  • Giulietta Simionato, operna mezzosopranistka
  • Vincenzo Sospiri, dirkač
  • Simone Vesi, skladateljica in pevka
  • Nicola Bombacci, italijanski komunist, ki se je kasneje povezal z Benitom Mussolinijem

Mednarodni odnosi

[uredi | uredi kodo]

Mesto Forlì je pobrateno z:

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 »Classificazioni statistiche – anno 2026«. www.istat.it. Talijanski nacionalni institut za statistiku. 21. februar 2026. Pridobljeno 27. februarja 2026. (Opomba: Povezava datoteke s tehničnim naborom podatkov.)
  2. ↑ »Resident population by age, sex and marital status on 1st January 2026«. demo.istat.it. Talijanski nacionalni institut za statistiku. 1. januar 2026. Pridobljeno 1. aprila 2026. (Opomba: Povezava datoteke s tehničnim naborom podatkov.)
  3. 1 2 3 4 5 6 7 »Forlì and its historical background«. Pridobljeno 26. februarja 2010. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani history, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  4. 1 2 »Forlì«. New Advent. Pridobljeno 26. februarja 2010. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani newadvent, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  5. ↑ Ashby 1911.
  6. ↑ »Ridolfi, fra 5 anni 100 milioni di indotto«. il Resto del Carlino. 30. oktober 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. maja 2021. Pridobljeno 4. novembra 2020.
  7. ↑ Hinkle, David (22. januar 2010). »Assassin's Creed 2 DLC 'Battle of Forli' available Jan. 28«. Engadget. Oath Tech Network Aol Tech. Pridobljeno 26. maja 2018.
  8. ↑ Totilo, Stephen (29. januar 2010). »Assassin's Creed II: The Battle of Forli Micro-Review: An Un-Machiavellian Plan«. Kotaku. Gizmodo Media Group. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. septembra 2015. Pridobljeno 26. maja 2018.
  9. ↑ Beer, Moses. »ALEXANDER DE FRANCISCIS, HEBRÆUS«. Pridobljeno 1. marca 2010.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Forlì&oldid=6676701«