Flatiron Building

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Flatiron Building
zračni posnetek zgradbe, pogled proti jugu in njeni severni konici
Zemljevid
Prejšnja imenaFuller Building
Splošni podatki
Tipposlovni nebotičnik
Koordinati40°44′28.00″N 73°59′22.99″W / 40.7411111°N 73.9897194°W / 40.7411111; -73.9897194Koordinati: 40°44′28.00″N 73°59′22.99″W / 40.7411111°N 73.9897194°W / 40.7411111; -73.9897194
Dokončanojunij 1902
LastnikGFP Real Estate in Sorgente Group
Višina
Arhitekturno86,9 m
Tehnični podatki
Št. nadstropij22
Površina nadstropja23.690 m²
Flatiron Building
Napačna razglasitev #0219
Flatiron Building se nahaja v New York City
Flatiron Building
Lega na zemljevidu New Yorka
Zgrajeno1902
ZgradilGeorge A. Fuller Construction Co.
ArhitektD. H. Burnham & Co.:
Daniel Burnham
Frederick P. Dinkelberg[1]
Arhitekturni slogneorenesansa
NRHP reference #79001603
NYCL #0219
Pomembnejši datumi
Vpisano v NRHP20. november 1979[2]
Razglasitev NHL29. junij 1989
Razglasitev NYCL20. september 1966

Flatiron Building je 22-nadstropni poslovni nebotičnik, ki stoji na 5. aveniji blizu križišča z Broadwayem v newyorškem okrožju Manhattan, ob južnem robu Madison Square Parka. 5. avenija in Broadway se križata pod ostrim kotom in nebotičnik zaseda ozek trikotni prostor na robu parka, ki ga tvorijo križišča 5. avenije, Broadwaya in vzhodne 23. ulice. Za čim boljši izkoristek parcele je stavba v obliki pravokotnega trikotnika z ostro konico na severnem delu, ki spominja na likalnik, po čemer je dobila tudi ime.[3][4]

Že ob izgradnji leta 1902 je zaradi svoje nenavadne oblike in velikosti požel odobravanje javnosti ter postal znamenitost New Yorka.[5][6] Bil je takrat najvišji nebotičnik severno od finančnega okrožja in prvi nebotičnik severno od trga Union Square.[7][8]

Od sredine 20. stoletja je bil z razvojem Manhattna deležen manj pozornosti, a je privlačnost obdržal tudi po izgradnji višjih nebotičnikov, kot sta Chrysler Building in Empire State Building – verjetno tudi zato, ker je zaradi lege ob odprtem trgu edini slavni nebotičnik v New Yorku, ki ga ne zastirajo druge stavbe in ga lahko ljudje fotografirajo z ulice v celoti.[9]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Flatiron Building je zasnoval arhitekt Daniel Burnham kot neorenesančno palačo z Beaux-Arts okrasjem.[10][11] Ima ogrodje iz jeklenih traverz[5] in fasado, v večjem delu prekrito s ploščami iz glazirane terakote.[12][13] Po zgledu klasičnega grškega stebra je razdeljena na bazo, glavni del in kapitel[14] z okrasnimi elementi, kot so napušči, ornamenti in altane.[15] Trinadstropna baza je prekrita z apnencem.[13]

Prvotno je imela stavba 20 nadstropij in podstrešje, visoka je bila približno 87 m,[16] ob razširitvi leta 1905 pa so ji dodali še strešno etažo (»penthouse«) in jo povišali na 94 m.[17] Tako ima stavba zdaj 21 nadstropij oz. 22, če štejemo še podstrešje, ki se nahaja med 20. in 21. nadstropjem.[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Alexiou 2010, str. 47–48.
  2. Staff (23. januar 2007). »National Register Information System«. National Register of Historic Places. National Park Service.
  3. Alexiou 2010, str. 59.
  4. Roberts 2019.
  5. 5,0 5,1 »Treasures of New York City: The Flatiron Building«. WLIW. 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2020. Pridobljeno 15. januarja 2023.
  6. Rybczynski, Witold (1995). City Life: Urban Expectations in a New World. Scribner. str. 153. ISBN 978-0-684-81302-8. The public loved the Flatiron, and businessmen and their architects took notice.
  7. Alexiou 2010, str. 60.
  8. 8,0 8,1 Landau & Condit 1996, str. 301.
  9. Collins, Glenn (30. september 2002). »A 100-Year View Of a Landmark Brushing the Sky; Other Buildings Rise Higher, But Flatiron Still Stands Out«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2021. Pridobljeno 5. septembra 2022.
  10. Gillon, Edmund Vincent (photographs) and Reed, Henry Hope (text). Beaux-Arts Architecture in New York: A Photographic Guide Arhivirano December 30, 2019, na Wayback Machine. New York: Dover, 1988. p. 26
  11. »Flatiron Building« (PDF). New York City Landmarks Preservation Commission. 20. september 1966. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 22. decembra 2019. Pridobljeno 2. februarja 2020.
  12. Landau & Condit 1996, str. 434.
  13. 13,0 13,1 Alexiou 2010, str. 74.
  14. Landau & Condit 1996, str. 303–304.
  15. Landau & Condit 1996, str. 304.
  16. Alexiou 2010, str. 73.
  17. »Flatiron Going Higher«. The New York Times (v ameriški angleščini). 23. marec 1905. ISSN 0362-4331. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2022. Pridobljeno 5. septembra 2022.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]