Fjodor Filipovič Dovre

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Fjodor Filipovič Dovre
Portret
Rojstvo1. september 1764({{padleft:1764|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) ali 1764[1]
Smrt25. avgust 1846({{padleft:1846|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) ali 1846[1]
PripadnostZastava Poljske Poljska
Zastava Rusije Ruski imperij
Aktivna letaZastava Poljske 1784 - 1795
Zastava Rusije 1795 - 1846
ČinGeneral pehote
Oboroženi
konflikti
Napoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
Rusko-turška vojna (1828-1829)
OdlikovanjaRed svetega Jurija
Red svetega Andreja
Red svete Ane
Red svetega Aleksandra Nevskega
Red svetega Vladimirja
Red rdečega orla
Pour le Mérite

Fjodor Filipovič Dovre (rusko: Фёдор Фили́ппович Довре), nemški general francoskega rodu, * 1. september 1766, † 22. avgust 1846.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Dresdnu (Spodnja Saška) v družini francosko-plemiškega rodu.

V rodnem mestu je prejel izobrazbo na Inženirski akademiji. Leta 1784 je vstopil v poljsko vojsko; med vstajo leta 1794 je bil aretiran in zaprt.

Zmagoviti Rusi so ga osvobodili in 21. februarja 1795 je vstopil v rusko vojsko kot inženirski stotnik. Sprva je bil predavatelj fortifikacij in inženirstva v Artilerijski in inženirski vojaški šoli.

Leta 1799 je bil povišan v polkovnika in leta 1801 je postal vodja risalne sobe v inženirskem oddelku v generalštabu. Leta 1805 je bil premeščen v veleposlaništvo na Kitajskem.

Leta 1807 je sodeloval v bojih, nakar pa je postal načrtovalec obrambnih inštalacij na zahodni fronti Ruskega imperija. 15. septembra 1811 je bil povišan v generalmajorja.

V veliki patriotski vojni se je odlikoval v bitki za Polotsk. Po vojni je ostal v Parizu s specialnimi nalogami in leta 1815 je bil poslan na Poljsko, kjer je izdelal geodetske meritve njenih mej. Pozneje je bil premeščen še v Litvo in nato je sodeloval še v bojih s Turki.

Leta 1831 je postal glavni svetovalec obrambnega ministra in član zbora za vojaško-šolske zavode, nato pa načelnik štaba rezervne armade.

Pokopan je na volkovskom luteranskem pokopališču.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Catalog of the German National Library

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v ruščini: