Pojdi na vsebino

Filistejščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Filistejščina
Materni jezikFilisteja
EtničnostFilistejci
Izumrlok. 7. stol. pr. n. št.
Jezikovne oznake
ISO 639-3Ni (mis)
GlottologNi
indoevropejska filistejščina
Materni jezikFilisteja
EtničnostFilistejci
Izumrlok. 9. stoletje pr. n. št.
neklasificiran jezik, verjetno indoevropski
  • indoevropejska filistejščina
Jezikovne oznake
ISO 639-3Ni (mis)
GlottologNi
{{{mapalt}}}

Filistejščina je izumrli jezik Filistejcev. O jeziku je malo znanega, preživelo je le nekaj izposojenk v Svetem pismu, ki opisujejo različne filistejske organizacije, kot je 'serānim', vladarje filistejskih mest, staž 'paḏi' ter 'ʿargāz', skrinjica, v katero so poleg skrinje zaveze polagali darove (omenjena v 1 Sam 6)[3] and the title paḏi.[4]

Klasifikacija

[uredi | uredi kodo]

Po ohranjenih napisih sodeč je filistejščina del narečnega kontinuuma, ki ga sestavljajo hebrejščina, edomitščina, moabitščina in feničanščina.[5][6]

Prvo zapisano besedilo v filistejščini so ekronski napisi, ki so arheološko najdišče identificirali s svetopisemskim Ekronom. Napisi so sicer zapisani v kanaanskem narečju, ki je podobno hebrejščini in filistejščini.[7][2]

O filistejščini ne obstaja dovolj informacij za gotovo razvrstitev glede na druge jezike. Možno povezavo z indoevropejskimi jeziki ter mikensko grščino podpira teorija, da so Filistejci eni izmed ljudstev z morja. Obstajajo sledi nesemitskega besedišča in onomastike, vendar so tovrstni obstoječi zapisi še nerazvozlani. Poleg tega se na podlagi železnodobnih zapisov, odkritih v Tell es-Safiju sklepa, da so Filistejci pričeli uporabljati enega izmed lokalnih kanaanskih narečij in pripadajočo pisavo, ki je nadomestila starejši jezik, saj ta ni več izpičan v kasnejših zapisih. V 8. in 7. stoletju pr. n. št. pred asirsko osvojitvijo Filisteje je bila filistejščina eno izmed kanaanskih narečij in je uporabljala zahodnosemitsko abecedo, ki jo nekateri jezikoslovci zaradi bistvenih odstopanj od ostalih imenujejo 'neofilistejska pisava'. Jezik se je med asirsko-babilonskim obdobjem izgubil, v času Ahemenidskega cesarstva pa jo je nadomestila imperialna aramejščina.

Možni indoevropski izvor

[uredi | uredi kodo]

Obstajajo dokazi,[8] ki bi potrjevali teorijo, da so Filistejci sprva govorili indoevropski jezik, to pa bi tudi razložilo egejski izvor nekaterih stilov filistejske lončevine, ki je drugačna od ostalih regionalnih semitskih slogov. Številne filistejske starozavezne besede niso semitskega izvora, ampak so, z nekaterimi predpostavkami, rekonstruirane do njihovih protoindoevropskih korenov. Tako je bila filistejska beseda za kapitana, 'seren',[9][10] povezana s starogrškim 'tirannos', ki izvira iz neohetitskega 'sarawanas/tarawanas'.[11][12][13] Dalje je bila 'koba', poimenovanje za Goljatovo bakreno čelado iz 1 Sam 17,5, povezana s hetitskim 'kupahis'.[14] Obe besedi sta bili prevzeti tudi v hebrejščino. Tudi etimologija filistejskega staža 'padî' naj bi izvirala iz skupnih indoevropskih korenov ter se primerja s starogrškim 'posis', litvanskim '–pati-s' in toharijskim 'pats'.[15] Indoevropski izvor je bil predlagan tudi za nekatera filistejska osebna imena, kot so Goljat, Ahiš[16] in Pihol.[17] Leta 2005 je bil v Tell es-Safiju (svetopisemski Gat) izkopan napis z dvema zapisoma imena Goljat, ki sta bila zelo podobna predlaganim etimologijam.[18] Izraelski arheologi so za etimologijo נָפָה, ki se nanaša na filistejsko mesto Dor, predlagali homerskogrški νάπη, 'nape', dob.»pogozdena ravnica«.[19]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Gitin, Dothan, and Naveh, 1997, p. 15, quote: "If so, one may ask why should a seventh century BCE inscription be written at Ekron in a language close to Phoenician and reminiscent of Old Byblian. Phoenician was the prestige language in the tenth and ninth century BCE. To find an inscription, however, in seventh century BCE Philistia, where a script from the Hebrew tradition was used, is something of an enigma."
  2. 1 2 Jaacob Callev, "The Canaanite Dialect of the Dedicatory Royal Inscription from Ekron".
  3. E. Sapir, "Hebrew 'argáz, a Philistine Word," Journal of the American Oriental Society (1936:272–281), found it to signify the box of a cart "a presumably non-Semitic word" (p. 274).
  4. Sapir 1936:279 note 23
  5. Doak, Brian R. (26. avgust 2019). The Oxford Handbook of the Phoenician and Punic Mediterranean. Oxford University Press. str. 227. ISBN 978-0-19-049934-1. A number of Phoenician inscriptions from the southern Levant have been published since the corpus of Bernard Delavault and André Lemaire (1979), as the recent summary of Paolo Xella (2017) demonstrates. Many such inscriptions are difficult to differentiate paleographically and linguistically from a putative "Philistian" language (Maier et al. 2016), from Hebrew, and even from Aramaic.
  6. »"Philister-Projekt: ""The Cultural Dynamics of the Philistine Culture: A Case Study in the Transformation of an Immigrant Culture"«.
  7. Seymour Gitin, Trude Dothan and Joseph Naveh. "A Royal Dedicatory Inscription from Ekron." Israel Exploration Journal 48 (1997:1–18).
  8. First made by Arie Noordtzij, De Filistijnen (1905), noted by G. Bonfante, "Who Were the Philistines" American Journal of Archaeology 50.2 (April–June 1946:251–262) p. 252 note 4. Bonfante argued for an Illyrian origin for the Palaistinoi, in Palaeste, an Illyrian toponym in Epirus, supplied with the Illyrian -ino suffix for ethnic groups; the suggested connection was introduced by de:Hermann Jacobsohn, in Berliner Philologische Wochenschrift 34 (1914:483).
  9. Only used in Hebrew in connection with Philistine princes; the Philistine etymology of seren, sranim was admitted by W.F. Albright in the New Cambridge Ancient History, vol. I, part I, p. 25, note 3.
  10. Barnett, "The Sea Peoples" Sect. IV "The Philistines", New Cambridge Ancient History p. 17, critically remarked upon in Michael C. Astour's review article in Journal of the American Oriental Society, 92.3 (July – September 1972:457f.
  11. Sandars, Nancy K., The Sea Peoples: Warriors of the Ancient Mediterranean, 1250–1150 BC, Thames and Hudson, 1978
  12. Helck W., Ein sprachliches Indiz für die Herkunft der Philister, in: Beiträge zur Namenforschung 21, 1983, p. 31.
  13. "Tyrannos is not a Greek word. It comes from one of the languages of Asia Minor and may have affinities with Lydian words and names," Robert Drews suggested, "The First Tyrants in Greece" Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, 212 (2nd Quarter 1972:129–144) p. 138. Greek tradition recorded Gyges as the first ruler to whom tyrannos was applied (ibid.).
  14. Sapir, "Hebrew 'helmet,' a loanword, and its bearing on Indo-European phonology" Journal of the American Oriental Society 57.1 (March 1937:73–77).
  15. Sapir (1936:279 note 23)
  16. Achish has been connected to Greek (Ἀγχίσης) and Hurrian.
  17. "Little is known of Philistine personal names, but the little we know seems to confirm Jacobsohn's Illyrian hypothesis", observes G. Bonfante (1946:254), who adduces Jacobsohn 1914 and Greek usages of Ἀγχίσης, the Greek rendering of Goliath.
  18. This connection was made by Georg Hüsing, according to Ferdinand Bork in AfO 13 (1939–1941:227), noted by G. A. Wainwright, "Some Early Philistine History" Vetus Testamentum 9.1 (January 1959:73–84) p. 79 note 3.
  19. Ben-Dov, Meir (1. junij 1976). »A Geographical Term of Possible "Sea People" Origin«. Tel Aviv (v angleščini). doi:10.1179/033443576788497994.