Pojdi na vsebino

Fajaztepa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fajaztepa
Fayoztepa
Rekonstruirana stupa v Fajaztepi
Fajaztepa se nahaja v Uzbekistan
Fajaztepa
Fajaztepa
Geografska lokacija: Uzbekistan
Lokacija Uzbekistan
Koordinati37°11′17″N 67°11′17″E / 37.18806°N 67.18806°E / 37.18806; 67.18806
Tipsamostan
Površina1,5 km2
Zgodovina
Ustanovljeno1. stoletje
Opuščeno8. stoletje
ObdobjeKušansko cesarstvo
Druge informacije
Stanjeruševine
Javni dostopda

Fajaztepa (uzbeško: Fajoztepa) je budistično arheološko najdišče v Baktriji v Srednji Aziji v oazi Termez blizu mesta Termez v južnem Uzbekistanu.[1][2]

Nahaja se 15 km zahodno od Termeza ob glavni avtocesti M39. Na odcepu z glavne ceste proti Fajaztepi je postaja avtobusa številka 15, od koder je 1 km hoje po poti brez sence.

Temelji najdišča so iz 1. stoletje našega štetja, vrhunec dejavnosti pa je doseglo v 3. in 4. stoletju v obdobju Kušanov. Okoli 5. stoletja našega štetja je doživelo usoden upad, verjetno z vdorom Kušanov-Sakov, katerih kovance so našli na bližnjem najdišču Karatepa.[3][4] Večina napisov iz obdobja Kušanov in Kušanov-Sakov izvira iz budističnih samostanov Karatepa in Fajaztepa.[5]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Samostanski kompleks Fajaztepa se nahaja severozahodno od ruševin starega Termeza. Leta 1968 je Absadom Beknajev v sipinah našel kip Bude iz alabastra, ki ga je kasneje prenesel v lokalni zgodovinski muzej. Med letoma 1968 in 1976 je to najdbo preučeval L. I. Albaum.[6][7][8][9]

Ko je bil s trga Fajaztepe odstranjen pesek, se je začela preučevati arhitektura spomenika. Kompleks je sestavljen iz treh sklopov monumentalnih zgradb: templja v osrednjem delu, samostana na severozahodu in gospodarskih stavb na jugovzhodu. Skupna površina kompleksa je 1,5 kvadratnega kilometra.[8][10] Ena od posebnosti je nenavadna stupa, ki ni v osrednjem delu kompleksa, temveč izven njega, vzporedno s svetim oltarjem.[9][11] Ti deli so med seboj povezani z opečnato in kamnito potjo, ki prečka trg.[9] V templju, katerega stene krasijo različne pisane poslikave, stoji Budov kip.[6][8][12] Ob stenah templja so nekoč stali kipi, posvečeni Budi, visoki do štiri metre.[13][9] Številni spomeniki so bili prvotno rdeče barve, kasneje pa so bili prekriti z zlato.[9][6]

Na južni strani templja je podoba Bude v rdečih oblačilih.[6] Na obeh straneh kipa sta dve osebi, oblečeni v dolga oblačila z zaponkami na ramenih.[9] Na vzhodni steni svetišča so še sledi stenskih poslikav, v svetišču pa so našli fragmente glinastih človeških obrazov in kipov iz mavca.[14]

Tempeljsko dvorišče je pravokotne oblike, veliko 33 x 20 metrov, z vrati v sobe menihov na vseh štirih straneh.[8][9] Sredi dvorišča je velika dvorana s poslikavami, ohranjenimi le na spodnjih delih. Ob tej dvorani je stupa. V severozahodnem delu dvorišča je majhen trapezoidni ribnik, izdelan iz marmornih fragmentov. Na dnu ribnika je posebna odprtina v obliki levjih ust.[9] Voda v takšnih ribnikih je bila čista in pitna. Lev je iz kušanskega obdobja in simbolizira Budo.

V samostanu so bili v sobah nastanjeni menihi in študenti, medtem ko so bile spalnice za romarje v učilnicah in pisarnah.[8] Na stenah sob so bile police za oljene svetilke.[8] Ob stenah nekaterih sob so bili podstavki za Budove kipe. Menihi, njihovi učenci in romarji so molili v osrednjem delu templja v premorih med verskimi dogodki.[7]

Uničenje

[uredi | uredi kodo]

Fajaztepa je bila porušena med napadi iranskih Sasanidov. Od prve polovice 5. do 6. stoletja so ruševine templja kot bivališče uporabljali Heftaliti.[8] Med invazijo Arabcev je bila Fajaztepa popolnoma uničena in kasneje pokopan pod peskom.

Najdišče

[uredi | uredi kodo]

Najdbe

[uredi | uredi kodo]

Na najdišču so odkrili številne budistične freske in reliefe, ki se danes večinoma nahajajo v Državnem zgodovinskem muzeju Uzbekistana v Taškentu.[1] Posebej znana je niša z Budo in dvema menihoma iz 3.–4. stoletja našega štetja.[15][16] Nedavno so odkrili napis, ki omenja kušanskega kralja Huviško.[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 Lukonin, Vladimir; Ivanov, Anatoly (2012). Central Asian Art. Parkstone International. str. 62. ISBN 978-1-78042-894-9.
  2. ↑ Muzio, Ciro Lo. The Legacy of Gandhāra in Central Asian Painting" (v angleščini). str. 116.
  3. ↑ Chatterjee, Ms Suchandana (2013). Trans Himalayan Buddhism: Re-connecting Spaces, Sharing Concerns: Re-connecting Spaces, Sharing Concerns (v angleščini). KW Publishers Pvt Ltd. str. 31. ISBN 978-93-85714-95-5.
  4. ↑ Dani, Ahmad Hasan; Litvinovskiĭ, Boris Abramovich (1999). History of Civilizations of Central Asia (v angleščini). Motilal Banarsidass Publ. str. 549–550. ISBN 978-81-208-1540-7.
  5. ↑ History of Civilizations of Central Asia. UNESCO. 2006. str. 122. ISBN 978-9231032110.
  6. 1 2 3 4 »O'ZBEKISTON TARIXIY-MADANIY YODGORLIKLARI: FAYOZTEPA BUDDAVIYLIK IBODATXONA MAJMUASI«. uzbekistan-geneva.ch. Pridobljeno 7. novembra 2023.
  7. 1 2 Альбаум (1974). Раскопки буддийского комплекса Фаяэтепа [Excavations of the Buddhist complex of Phayaetepa] (v Russian).{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  8. 1 2 3 4 5 6 7 »Fayoztepa – asrlar qa'riga sayohat«. uza.uz- National Information Agency of Uzbekistan. Pridobljeno 7. novembra 2023.
  9. 1 2 3 4 5 6 7 8 »Fayoztepa yodgorligi«. termez-travel.uz. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2023. Pridobljeno 7. novembra 2023.
  10. ↑ »Fayoztepa yodgorligi qanday haqiqatdan dalolat beradi?«. m.kun.uz. Pridobljeno 7. novembra 2023.[mrtva povezava]
  11. ↑ »Noyob topilmalar: Fayoztepa«. visittashkent.uz. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2023. Pridobljeno 7. novembra 2023.
  12. ↑ »Fayoztepa haqida nimalarni bilamiz ?«. uzbekistan.travel. Pridobljeno 7. novembra 2023.
  13. ↑ Козловский (1974). изучению древних памятников материальной культуры Сурхандарьинской области [studying ancient monuments of material culture of Surkhandarya region] (v Russian).{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  14. ↑ Uzbekistan, National Encyclopedia. Tashkent, 2005. Volume 9. str. 167.
  15. 1 2 Rhie, Marylin M. (1999). Early Buddhist Art of China and Central Asia (v angleščini). BRILL. str. xi. ISBN 978-90-04-12848-4.
  16. 1 2 Rhie, Marylin M. (1999). Early Buddhist Art of China and Central Asia (v angleščini). BRILL. str. 99 Figure 2.6. ISBN 978-90-04-12848-4.
  17. 1 2 Lo Muzio, Ciro (2012). »Remarks on the Paintings from the Buddhist Monastery of Fayaz Tepe (Southern Uzbekistan)«. Bulletin of the Asia Institute. 22: 189–206.
  18. ↑ Muzio, Ciro Lo. The Legacy of Gandhāra in Central Asian Painting" (v angleščini). str. 130, Plate 3.13.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fajaztepa&oldid=6675265«