Pojdi na vsebino

Evropska zveza za obročkanje ptic

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Evropska zveza za obročkanje ptic
European Union for Bird Ringing
OkrajšavaEURING
Nastanek1963 (1963)
NamenKoordinacije med državnimi obročkovalskimi centri v Evropi
Regija
Europe
Spletna straneuring.org
Obročkani rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus) v Tuileriesu v Parizu 1. marca 2018. Številka obročka je CZP ET06049, kjer je CZP koda sheme EURING češke sheme obročkanja v Pragi, ET06049 pa edinstvena številka, dodeljena v okviru te sheme. Koda vrste EURING za rečnega galeba je 05820.

Evropska zveza za obročkanje ptic (European Union for Bird Ringing, EURING) je organizacija, ki povezuje evropske programe obročkanja ptic. Zagotavlja učinkovito sodelovanje med državnimi obročkovalskimi centri.[1] V Sloveniji deluje center v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije in se imenuje Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP).[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

EURING je bil ustanovljen v Franciji leta 1963, po 13. mednarodnem ornitološkem kongresu (Ithaca, New York, junij 1962).[3][4] Leta 1966 je oblikoval in izdal EURING-ovo kodo, ki omogoča prenos podatkov med centri in poenostavlja analize podatkov.[5]

EURINGova koda

[uredi | uredi kodo]

EURINGova koda (EURING Exchange Code) je format za izmenjavo podatkov, ki opisuje informacije o obročkanju ptic in najdene podatke o obročkanju. Njena glavna uporaba je omogočanje izmenjave podatkov med članicami EURING (ki imajo vsaka svoje podatkovne baze in formate) ter med članicami in Banko podatkov EURING.[6]

Kodo so uvedli na srečanju EURING leta 1966 s prilagoditvijo nizozemske kode luknjanih kartic, ki je nastala leta 1963.[7][8] EURINGova koda se je od takrat naprej razvijala z napredkom tehnologije, kar je privedlo do novejših izdaj leta 1979[9] in 2000.[10][11] Koda so iz luknjanih kartic prenesli na ASCII format za uporabo v besedilnih datotekah in podatkovnih bazah. Leta 2000 so jo spremenjili v različico 2000+[12], kasneje pa jo je nasledila različica iz leta 2020, ki je trenutni standard.[13]

EURINGove kode se uporabljajo tudi za identifikacijo vrst v drugih ornitoloških raziskavah, kot je na primer Atlas evropskih gnezditvenih ptic EBCC (The EBCC Atlas of European Breeding Birds).[14]

Banka podatkov

[uredi | uredi kodo]

Leta 1977 je EURING ustanovil Podatkovno banko EURING (EDB), ki je bila sprva namenjena zbiranju najdb obročkanih ptic. EDB je sprva delovala na Nizozemskem inštitutu za ekologijo.[15] Od leta 2006 pa je del britanske ornitološke organizacije BTO (British Trust for Ornithology) v Thetfordu v Angliji.[16]

Pomembnost

[uredi | uredi kodo]

Vzpostavitev EURINGove kode 2000 je bila gonilna sila za hiter napredek raziskav in analiz obročkovalskih podatkov.[17]

Podatki EURING se uporabljajo v znanstvenih raziskavah na področju ornitologije in sorodnih področij. Raziskovalne teme vključujejo selitvene poti[18], prezimovališča[19][20], območja zadrževanja[21] ter stopnje preživetja.[22] Podatki o obročkanju ptic, kot so v EDB, so pomembni tudi za ohranjanje narave.[23]

Obročkovalski podatki služijo za odkrivanje vzorcev ptičje gripe, kot je razvidno iz orodja EFSA za kartiranje migracij[24] in Bird Flu Radar.[25][26]

Podatki EDB so združeni s podatki Movebank, z namenom oblikovanja javno dostopnega Atlasa migracij afriških ptic Evrazije,[27] ki ga je razvila Konvencija o ohranjanju selitvenih vrst prostoživečih živali v okviru Programa Združenih narodov za okolje.[28][29]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Matthias 2017, str. 1.
  2. ↑ »Slovenski center za obročkanje ptičev«. Prirodoslovni muzej Slovenije. Pridobljeno 30. oktobra 2025.
  3. ↑ Campbell, B., ur. (1985). A Dictionary of Birds (v angleščini). Calton & Vermillion. str. 194. ISBN 9780856610394.
  4. ↑ »Address to EURING General Meeting, September 2017 by Niels Otto Preuss« (PDF). ringmaerkning.dk.
  5. ↑ Matthias 2017, str. 10.
  6. ↑ Baillie, Stephen; Fiedler, Wolfgang (september–oktober 2005). »Researching birds at a continental scale – the role of EURING« (PDF). BTO News (260).{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  7. ↑ B.J. Speek and G. Speek (september 2013). »De EURING-code bestaat 50 jaar« (PDF). Op Het Vinkentouw (v nizozemščini).{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. ↑ Anonymous (1966). EURING Code Manual (PDF).
  9. ↑ Spencer, R. (1979). Code Manual: New EURING (PDF). British Trust for Ornithology.
  10. ↑ Van Noordwijk, A. J.; Speek, G.; Clark, J. A.; Rohde, Z.; Wassenaar, R. D. (2003). »The EURING exchange code 2000«. Journal of Ornithology. 144 (4): 479–483. Bibcode:2003JOrni.144..479V. doi:10.1007/BF02465510.
  11. ↑ Speek, G.; Clark, J.A.; Rohde, Z.; Wassenaar, R.D. (2001). The EURING exchange-code 2000 (PDF). Heteren: Vogeltrekstation Arnhem. ISBN 90-74638-13-9.
  12. ↑ du Feu, C.R. (2010). EURING Exchange Code 2000+ (PDF).
  13. ↑ du Feu, C.R.; Clark, J.A.; Baillie, S.R.; Fielder, W. (2020). EURING Exchange Code 2020 (PDF).
  14. ↑ Hagemeijer, Ward J. M., ur. (1997). The EBCC Atlas of European Breeding Birds - their distribution and abundance. Poyser. ISBN 978-0856610912.
  15. ↑ »EUROPEAN UNION FOR BIRD RINGING - DATA BANK FOR BIRD MIGRATION«. europa.eu.
  16. ↑ »Vogeltrekstation - Geschiedenis«. vogeltrekstation.nl (v nizozemščini).
  17. ↑ Seber, George A. F.; Schwarz, Carl J. (2002). »Capture-recapture: Before and after EURING 2000«. Journal of Applied Statistics. 29 (1–4): 5–18. Bibcode:2002JApSt..29....5S. doi:10.1080/02664760120108700.
  18. ↑ Fandos, Guillermo; Talluto, Matthew; Fiedler, Wolfgang; Robinson, Robert A.; Thorup, Kasper; Zurell, Damaris (2023). »Standardised empirical dispersal kernels emphasise the pervasiveness of long-distance dispersal in European birds«. Journal of Animal Ecology. 92 (1): 158–170. Bibcode:2023JAnEc..92..158F. doi:10.1111/1365-2656.13838. PMID 36398379.
  19. ↑ Cimiotti, Dagmar S.; Cimiotti, Dominic V.; Hötker, Hermann; Garthe, Stefan (2023). »Ringing, tracking and counting data reveal five wintering patterns in European Common Shelducks«. Ibis. doi:10.1111/ibi.13278.
  20. ↑ Ambrosini, R.; Rubolini, D.; Møller, AP; Bani, L.; Clark, J.; Karcza, Z.; Vangeluwe, D.; Du Feu, C.; Spina, F.; Saino, N. (2011). »Climate change and the long-term northward shift in the African wintering range of the barn swallow Hirundo rustica«. Climate Research. 49 (2): 131–141. Bibcode:2011ClRes..49..131A. doi:10.3354/cr01025.
  21. ↑ Sutherland, William J. (1998). »Evidence for Flexibility and Constraint in Migration Systems«. Journal of Avian Biology. 29 (4): 441–446. doi:10.2307/3677163. JSTOR 3677163.
  22. ↑ Bautista LM, Alonso (3. december 2018). What do we know about survival of Common cranes? An elementary introduction with EURING databank. European Crane Conference. Arjuzanx. str. 76–80.
  23. ↑ Spina, Fernando (1999). »Value of ringing information for bird conservation in Europe«. Ringing & Migration. 19: 29–40. doi:10.1080/03078698.1999.9674209.
  24. ↑ »Migration Mapping Tool«. bto.org.
  25. ↑ »Bird Flu Radar«. bto.org.
  26. ↑ »Avian influenza: EFSA recommends increased protection of farms from wild birds«. europa.eu. 28. september 2023.
  27. ↑ »The Eurasian African Bird Migration Atlas«. migrationatlas.org.
  28. ↑ »Eurasian-African Bird Migration Atlas«. unep.org. 26. maj 2022.
  29. ↑ Max Planck Institute of Animal Behavior (26. maj 2022). »First atlas of bird migration across three continents is launched«. mpg.de.
  • Kestenholz, Matthias, ur. (2017). Obročkanje ptic v raziskovalne namene in za varstvo narave. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije. COBISS 1832693.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Evropska_zveza_za_obročkanje_ptic&oldid=6534161«