Pojdi na vsebino

Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin
Nastanek18. april 1951 (1951-04-18)
Kraj
Generalna direktorica
Olga Tikka
Spletna stranwww.eppo.int

Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (francosko Organisation Européenne et Méditerranéenne pour la Protection des Plantes, kratica OEPP, angleško European and Mediterranean Plant Protection Organization – EPPO) je medvladna organizacija s sedežem v Parizu, ki deluje kot strokovno svetovalno telo za področje nadzora rastlinskih škodljivcev na območju celotne Evrope in Sredozemlja izven Evrope (vzhodno Sredozemlje in Magreb).[1][2] Ustanovljena je bila leta 1951 kot regionalna organizacija za to območje po določilih mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC), ki so jo sprejele članice Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO).[3]

Glavni cilji EPPO so mednarodno strateško usklajevanje ukrepov proti vnosu in širjenju tujerodnih škodljivcev, tako v kmetijstvu kot v naravnem okolju, spodbujanje uporabe varnih in učinkovitih metod za nadzor škodljivcev ter dokumentacija.[1] V Evropski uniji dopolnjuje vlogo Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), vendar je neodvisna in pokriva širše območje, zato deluje kot posrednik med EU in sosednjimi regijami. IPPC in regionalne organizacije, kot je EPPO, so odgovor na povečevanje tveganja, ki jih predstavljajo tujerodni organizmi, za svetovno kmetijstvo in naravno okolje. Ti predstavljajo vedno večje izzive zaradi mednarodne trgovine, uvajanja novih poljščin in globalnih podnebnih sprememb ter sprememb v rabi tal.[2]

Kot strokovna organizacija EPPO zbira podatke ter pripravlja ocene tveganja na regionalni ravni – modele širjenja novih tujerodnih škodljivcev v regiji.[1] Na podlagi teh svetuje nacionalnim organom, pristojnim za varstvo rastlin, glede priprave zakonskih ukrepov za preprečevanje širjenja novih škodljivcev. V ta namen vzdržuje opozorilne sezname organizmov, ki jih redno posodabljajo ekspertne skupine, povzetke informacij o biologiji teh organizmov, zemljevide njihove razširjenosti in druge podatke v svojih podatkovnih zbirkah. To lahko služi kot osnova za sprejemanje ukrepov na nacionalni ravni, posebej v državah, ki imajo manj kapacitet za samostojno pripravo ocen tveganja.[2]

Članice

[uredi | uredi kodo]

EPPO šteje 52 članic, med katerimi so skoraj vse države te regije.[3] Slovenija je bila kot del Jugoslavije med ustanovnimi članicami, kot samostojna država pa je članica od leta 1994. Članstvo koordinira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.[4]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 Brunel, Sarah; Suffert, Muriel; Petter, Françoise; Baker, Richard (13. september 2013). »Interface between pest risk science and policy: the EPPO perspective«. NeoBiota. 18: 9–23. doi:10.3897/neobiota.18.4049. ISSN 1314-2488.
  2. 1 2 3 Pautasso, M.; Petter, F.; Rortais, A.; Roy, A. S. (14. oktober 2015). »Emerging risks to plant health: a European perspective«. CABI Reviews: 1–16. doi:10.1079/PAVSNNR201510021. ISSN 1749-8848.
  3. 1 2 »European & Mediterranean Plant Protection Organization«. International plant protection convention. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Pridobljeno 6. julija 2025.
  4. ↑ »Slovenia«. Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin. Pridobljeno 7. junija 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Evropska_in_sredozemska_organizacija_za_varstvo_rastlin&oldid=6631918«