Evharistični shod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Evharistični shod
Slovensko imeevharistični shod
evharistični kongres
Datum1881 - 2021
LokacijaBudimpešta, Madžarska (letošnji shod; sicer različna mesta)
TemaČeščenje Rešnjega telesa pod raznimi vidiki
Vzrokkrepitev evharističnega češčenja; mednarodna povezava častilcev
Spletna stranwww.iec2020.hu
Ptičji pogled na City Park Stadium v New Orleansu, poln častilcev na Narodnem evharističnem shodu leta 1938

Evharistični shod (tudi evharistični kongres) je v Katoliški Cerkvi javen in dobro pripravljen shod oziroma zborovanje katoliških škofov, duhovnikov, redovnikov in laikov (tj. navadnih vernikov) z namenom preučevanja, udejanjanja in širjenja vere o resnični prisotnosti Kristusa v Rešnjem telesu oziroma Evharistiji, ki je pomemben člen katoliškega verskega nauka. Shodi združujejo ljudi z velikega območja in običajno zajemajo velike površine na prostem z mašo, češčenjem, procesijo z Najsvetejšim in druge pobožnosti, ki potekajo navadno skozi več dni.

Shodi ali kongresi se lahko nanašajo na krajevne, škofijske, narodne ali državne (odvisno od državne ureditve) in mednarodne evharistične kongrese.[1]

Na Slovenskem smo imeli doslej dva taka vseslovenska evharistična shoda. 1935 je bil Evharistični kongres za Jugoslavijo, ki so se ga udeležili večinoma Slovenci. Takrat je bilo v Ljubljani na Plečnikovem stadiona 120.000 evharističnih častilcev. Prvi le Slovenski evharistični shod pa je bil v Celju 2010. Na njem se je zbralo okoli 40.000 vernikov. [2]

Mednarodni evharistični shod je torej sijajno, izredno praznovanje v čast Presvetemu Rešnjemu telesu, ki je odprto za mednarodno sodelovanje in večjo udeležbo. Evharistične shode v Cerkvi obhajajo torej zaradi zbiranja vernikov ne glede na meje k skupnemu proslavljanju oziroma češčenju evharistije.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

21. Mednarodni evharistični shod v Montrealu, Quebec, Kanada leta 1910

Sveti Paskal Bajlonski je svetnik-zavetnik evharističnih shodov.

Pomembnejši evharistični shodi[uredi | uredi kodo]

Prvi mednarodni evharistični shod je bil napravljen po zamisli škofa Ségura in je potekal v Lillu v Franciji 21. junija 1881. Prvotni navdih je podala laikinja Marie-Marthe-Baptistine Tamisier (1834-1910), ki je celo desetletje prepričevala duhovščino, da so se navdušili - a prek njih tudi verniki in škofje - za tovrstna verska srečanja, saj več takih poskusov ni rodilo uspeha. Shod je odobril papež Leon XIII. in mu je prisostvovalo 40,000 ljudi.[4]

Šesti evharistični shod ali kongres se je sestal v Parizu leta 1888; središče dogajanja je bila znamenita Cerkev Srca Jezusovega na Montmartru v Parizu.

Antwerpen je gostil naslednji kongres leta 1890, med katerim je bil na trgu Place de Meir postavljen ogromen Božji grob.[5] Okoli njega se je zbralo okrog 150.000 ljudi, katerim je mechelenski kardinal-nadškof Goossens[6] podelil slovesni blagoslov. Navzoč je bil tudi škof Doutreloux[7] - pomembna osebnost teh shodov.[8]

Posebno pomemben je bil tudi osmi kongres, ki je potekal v Jeruzalemu leta 1893, saj je bil to prvi kongres zunaj Evrope.

1907 je shod potekal v Metzu. Nemška vlada je preklicala omejevalni pruski zakon iz 1870, ki je prepovedoval opravljanje procesij v pomenu, da je možno spet iti v javnost pri obhodu z Najsvetejšim.

Vsako leto je kongres dobival vedno bolj mednarodni pomen. Na povabilo westminsterskega nadškofa Bourna je potekal devetnajsti kongres v Londonu, prvič med angleško govorečimi člani Cerkve.

Predsedniki[uredi | uredi kodo]

Spominski svetinji na Svetovni Evharistični shod 1938

Predsedniki Stalnega odbora Mednarodnih evharističnih kongresov, pod vodstvom katerih je bil dosežen ves ta napredek, so bili:

  1. Ségur – škof Lilla ter nadškof de La Bouillerie;
  2. Duquesnay – škof v Cambrai-ju[9];
  3. Mermillod – švicarski kardinal in škof Lausanne in Ženeve;
  4. Doutreloux – belgijski škof v Liegu;
  5. Heylen – belgijski škof v Namurju. [10]

1901 je postal predsednik Papeškega odbora za prirejanje Mednarodnih evharističnih shodov kot nasledni lieškega škofa Doutrelouxa.[11] Gostil je 1902 evharistični shod v svoji lastni škofiji. Nato je osebno predsedoval Mednarodnim evharističnim shodom v Montrealu (1910), Chicagu (1926), Sydneyu (1928), Kartagini v Tunisu (1930), Buenos Airesu (1934) in Manili na Filipinih (1937).[12]

Po vsakem kongresu je ta odbor pripravil in izdal zbornik s poročilom o vseh prebranih prispevkih in razpravah s pridigami, nagovori na javnih sestankih in podrobnim opisom vsega dogajanja. Pri prvih 24-ih shodih je bila obravnavana poljubna in ne vnaprej določena tema; pozneje pa se je kongres osredotočil na določeno območje, ki je povezano z evharistijo in njenim češčenjem.

V zvezi z vsakim mednarodnim shodom so pripravili tudi skrbno izdelane spominske svetinje, na katerih sta odtisnjeni podobi, ki povzemata kraj in vsebino dogajanja.

Seznam Mednarodnih evharističnih shodov[uredi | uredi kodo]

Ime Čas Kraj Vsebina [13] Opombe
1. mednarodni evharistični shod junij 1881 Francija Lille
2. mednarodni evharistični shod september 1882 Francija Avignon
3. mednarodni evharistični shod junij 1883 Belgija Liège
4. mednarodni evharistični shod september 1885 Nizozemska Fribourg
5. mednarodni evharistični shod junij 1887 Francija Toulouse
6. mednarodni evharistični shod julij 1888 Francija Pariz
7. mednarodni evharistični shod avgust 1890 Belgija Antwerpen
8. mednarodni evharistični shod maj 1893 Osmansko cesarstvo Jeruzalem Prvi kongres zunaj Evrope, prvi v Aziji.
9. mednarodni evharistični shod julij 1894 Francija Reims
10. mednarodni evharistični shod september 1897 Francija Paray-le-Monial
11. mednarodni evharistični shod julij 1898 Belgija Bruselj
12. mednarodni evharistični shod avgust 1899 Francija Lurd
13. mednarodni evharistični shod september 1901 Francija Angers
14. mednarodni evharistični shod september 1902 Belgija Namur
15. mednarodni evharistični shod junij 1904 Francija Angoulême
16. mednarodni evharistični shod junij 1905 Kraljevina Italija Rim
17. mednarodni evharistični shod avgust 1906 Belgija Tournai
18. mednarodni evharistični shod avgust 1907 Francija Metz
19. mednarodni evharistični shod september 1908 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske London
20. mednarodni evharistični shod avgust 1909 Nemško cesarstvo Kelmorajn
21. mednarodni evharistični shod 7.-11. september 1910 Kanada Montreal Prvi shod v Severni Ameriki oziroma na Zahodni polobli.
22. mednarodni evharistični shod julij 1911 Španija Madrid
23. mednarodni evharistični shod 12.-15. september 1912 Avstro-Ogrska Dunaj
24. mednarodni evharistični shod 23.-27. april 1913 Malta Malta
25. mednarodni evharistični shod 22.-25. julij 1914 Francija Lurd Evharistija in Kristusova družbena vladavina. Kardinal Pignatelli je bil apostolski legat.
26. mednarodni evharistični shod 24.-29. maj 1922 Kraljevina Italija Rim Miroljubno vladanje Jezusa Kristusa v Rešnjem telesu Papež Pij XI. je osebno maševal na Trgu svetega Petra;
27. mednarodni evharistični shod 22.-27. junij 1924 Nizozemska Amsterdam Evharistija in Nizozemsko Kardinal Van Rossum kot apostolski legat.
28. mednarodni evharistični shod 20.–24. junij 1926 Združene države Amerike Chicago Pax Christi in regno Christi (Kristusov mir v Kristusovem kraljestvu) Prvi shod v ZDA. Kardinal Bonzano je bil papeški legat; gostitelj je bil kardinal Mundelein, nadškof v Chicagu. Sklepne maše se je udeležilo milijon častilcev.
29. mednarodni evharistični shod 6.–9. september 1928 Avstralija Sydney Marija in evharistija Prvi shod v Avstraliji. Evharistično procesijo pod vodstvom papeškega legata kardinala Cerrettija je spremljalo pol milijona vernikov.[14]
30. mednarodni evharistični shod 7.–11. maj 1930 Francoski protektorat v Tuniziji Kartagina Evharistija - afriško pričevanje Prvi shod v Afriki.
31. mednarodni evharistični shod 22.–26. junij 1932 Irska Dublin Irski misijonarji in češčenje Presvete Evharistije 1500-letnica prihoda Svetega Patrika na Irsko, ki je 1932 štela 3,171,697 katoličanov.[15]
32. mednarodni evharistični shod 10.–14. oktober 1934 Argentina Buenos Aires Kristusovo družbeno vladanje in evharistija Prvi shod v Južni Ameriki; apostolski legat je bil kardinal Eugenio Pacelli, poznejši papež Pij XII..[16] V Parku Palmero se je zbralo milijon ljudi, ki so poslušali radijski papežev pozdrav in blagoslov iz Vatikana.[17]
33. mednarodni evharistični shod 3.–7. februar 1937 Filipini Manila Evharistični apostolat v misijonih Drugi shod v Aziji in prvi na Filipinih ob navzočnosti 1,5 milijona ljudi s celega sveta. Maše so se odvijale v Rizal Parku ob številni udeležbi.[18]
34. mednarodni evharistični shod 25.–30. maj 1938 Madžarska Budimpešta Rešnje telo - vez ljubezni Apostolski legat je bil zopet kardinal Eugenio Pacelli — poznejši papež Pij XII..[19] Zbralo se je prek 100,000 romarjev, 15 kardinalov in 330 škofov.[20]
35. mednarodni evharistični shod 27. maj-1. junij 1952 Španija Barcelona Mir Prvi shod po Drugi svetovni vojni. Veliko mnoštvo vernikov sta vodila newyorški kardinal Francis Spellman in čikaški kardinal Samuel Stritch. Zaradi oviranja režimov iz komunistične Vzhodne Evrope je prišlo od tam le omejeno število vernikov.[21]
36. mednarodni evharistični shod 17.–24. julij 1955 Brazilija Rio de Janeiro Kristus Zveličar in njegovo evharistično kraljestvo[22]
37. mednarodni evharistični shod 31. julij-7. avgust 1960 Zahodna Nemčija Monakovo „Pro Mundi Vita“ („Für das Leben der Welt“) – „Za življenje sveta“ . Kardinali: njujorški Francis Spellman, bostonski Richard Cushing in čikaški Albert Gregory Meyer. Položili so temelj za spravno cerkev. Ob koncu je bila na velikem trgu Theresienwiese maša Statio Orbis. [23][24]
38. mednarodni evharistični shod 12.–15. november 1964 Indija Bombay Kristus je resnično navzoč v Rešnjem telesu. Prvič je shod potekal v državi, ki nima krščanske večine. Njegov cilj je bil razširjanje stalnega katoliškega prepričanja o Kristusovi resnični navzočnosti v evharistiji. Kongresa se je udeležilo papež Pavel VI, veliko število kardinalov in okrog 20.000 romarjev. [25]
39. mednarodni evharistični shod 18.–25. avgust 1968 Kolumbija Bogotá Eucharistia - vinculum charitatis (Evharistija - vez ljubezni. Enako geslo kot 1938) Na shod so prišli papež Pavel VI., miamski nadškof Coleman Carroll in detroitski nadškof John Francis Dearden.[26]
40. mednarodni evharistični shod 18.–25. februar 1973 Avstralija Melbourne "Ljubite se med seboj, kakor sem vas ljubil jaz!"[27] [28]
41. mednarodni evharistični shod 1.–8. avgust 1976 Združene države Amerike Philadelphia Evharistija in lakote človeške družine 1.600.000 vernikov vključno s 44 kardinali in 417 škofi.[29]. “Evharistija in lakote človeške družine” (telesne in duhovne lakote).[30]. Mati Terezija: "Reveži so okoli nas!" Dorothy Day: “Žene in Evharistija”.[31]. Bodoči papež Janez Pavel II.: Svoboda in pravičnost.[32]. Predsednik Gerald Ford: Cerkev dela za mir.[33]. [34] [35]
42. mednarodni evharistični shod 16.–23. julij 1981 Francija Lurd Jezus Kristus, kruh razlomljen za novi svet Apostolski legat kardinal Bernardin Gantin. Veliko mladih iz Tretjega sveta. Muhasto vreme precej nagajalo, Lurška procesija uspela. [36] Tretjič je bil shod v Lurdu - papežev pozdrav prek TV.[37]
43. mednarodni evharistični shod 11.–18. avgust 1985 Kenija Nairobi Evharistija in krščanska družina Vodil Papež Janez Pavel II..[38]
44. mednarodni evharistični shod 4.–8. oktober 1989 Južna Koreja Seul Kristus je naš mir Tudi tokrat je vodil shod Papež Janez Pavel II. in maševal v korejščini. "Globlje razumeti evharistijo, živeti v skladu s to vero." Milijon ljudi.[39]
45. mednarodni evharistični shod 7.–13. junij 1993 Španija Sevilja Kristus je luč narodov. Prvi shod po koncu Hladne vojne je pozdravil Janez Pavel Veliki: "Upam, da bodo sadovi tega shoda razširili vedno evharistično češčenje po vseh župnijah in krščanskih skupnostih po vesoljnem svetu."[40]
46. mednarodni evharistični shod 25. maj-1. junij 1997 Poljska Vroclav Svoboda kot odsvit evharistije Vodil ga je papež Janez Pavel II..[41] Shod je razčlenjeval razloček med "svobodo" ("freedom") in "osvoboditvijo" ("liberty") v luči evharistije.[42][43]
47. mednarodni evharistični shod 18.–25. junij 2000 Italija Rim Kristus je edini zveličar sveta, kruh za novo življenje Tretjič v Rimu, prvič v svetem letu. Vodil ga je papež Janez Pavel II..
48. mednarodni evharistični shod 10.–17. oktober 2004 Mehika Guadalajara “Evharistija, luč in življenje za novo tisočletje”.[44] Papež Janez Pavel II., ki je bil preveč bolan, da bi se ga udeležil, je imenoval kardinala Jožefa Tomka kot legata. Kongres se je končal z mašno slovesnostjo na ’’stadionu Jalisco’’ v Guadalajari, s povezavo v živo do istočasne maše, ki se je vršila v Baziliki sv. Petra v prisotnosti Janeza Pavla Velikega. Takrat se je začelo tudi leto evharistije, ki je potekalo do ’’občnega zbora škofovske sinode’’ oktobra 2005.
49. mednarodni evharistični shod 15.–22. junij 2008 Kanada Quebec Evharistija - Božji dar za življenje sveta[45] Shod je sovpadal s 400-letnico ustanovitve mesta.[45] Sklepna slovesnost je ob veliki udeležbi vernikov potekala na Plains of Abraham.[46] Papež Benedikt XVI. je poslal v živo TV poslanico v francoščini in angleščini iz Apostolske palače prek velikanskih zaslonov.[46]
50. mednarodni evharistični shod 10.–17. junij 2012 Irska Dublin Evharistija - občestvo s Kristusom in z bližnjim (citat iz Lumen gentium) Shod je sovpadal s 50-letnico začetka Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora.[47] V povezavni z dnevno mašo je bilo čez 30 delavnic. Evharistija daje moč v boju zoper pohotnost. Papeški legat, kardinal Marc Ouellet, se je osebno srečal z žrtvami kleriških zlorab.[48]

[49]

51. mednarodni evharistični shod 24.–31. januar 2016 Filipini Cebu (mesto) Kristus v tebi - naše upanje in slava (Iz pisma apostola Pavla Kološanom) Vdrugič je bil shod na Filipinih, zopet v Manili. Papež Frančišek je poslal kardinala na Mjanmaru (=Burmi) Boa za svojega legata.[50]
52. mednarodni evharistični shod 5.-12. september 2021[51][52] Madžarska Budimpešta “V tebi (=v Rešnjem telesu) je vir vseh mojih blagoslovov.” (Ps 87, 7) Tokrat Madžarska že drugič gosti shod po 1938. Osebno se ga je udeležil tudi papež Frančišek.[53] [54]
53. mednarodni evharistični shod 2024 Ekvador Quito Ta prihodnji shod bo prvič potekal v tej Andski deželi, ob 150-letnici posvetitve Presvetemu Srcu Jezusovemu, ki jo je opravil takratni predsednik Gabriel Garcia Moreno ob podpori papeža Pija IX. leta 1874.[55]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Niz člankov
Krščanstvo
Krščanstvo

Osebnosti
Jezus Kristus
Devica Marija
Apostoli
Cerkveni očetje
Svetniki
Papeži
Kardinali
Nadškofi
Škofi

Zgodovina
Ekumenski koncili
Drugi vatikanski koncil
Velika shizma
Zahodni razkol
Arhidiakon
Katolištvo
Pravoslavje
Protestantizem

Osnove
Sveta Trojica
Cerkev
Sveto pismo
Zakramenti

Molitve
Oče naš
Zdrava Marija
Veroizpoved
Rožni venec

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Béla Bangha DJ. Eucharistikus Kongresszus v: Katolikus lexikon II. str. 62.
  2. "Ko je bilo na Plečnikovem stadionu 120.000 vernikov. Slovenski evharistični kongres v Ljubljani leta 1935". Aleš Žužek v: Aleteia. 14. julij 2019. Pridobljeno dne 5. september 2021.
  3. Johannes Stocker. Eucharistische Kongresse v: LThK III. str. 1165.
  4. OSV's encyclopedia of Catholic history by Matthew Bunson 2004 ISBN 1-59276-026-0 page 334
  5. Božji grob v tukajšnjem pomenu je oltar, na katerem hranijo hostije za obhajanje na Veliki petek, ko ni maše, in so bile posvečene na Veliki četrtek. Tam se hrani tudi monštranca z Najsvetejšim. Pod oltarno mizo je napravljen grob, v katerem počiva Kristusovo truplo (kip). Navadno je tak Božji grob bogato okrašen s pomladnim cvetjem in je del stalne cerkvene opreme. Pravi Božji grob pa je tisti v Jeruzalemu, v katerem je počivalo Kristusovo telo.
  6. Pierre-Lambert Goossens (*1827, v službi 1884-1906) je bil nadškof v belgijskem mestu Mechelen (francosko Malines, angleško Mechlin), kardinal-duhovnik in belgijski primas
  7. "Victor-Joseph Doutreloux Bishop of Liège, Belgium". David M. Cheney. 24. september 2020. Pridobljeno dne 29. avgust 2021.
  8. Victor-Joseph Doutrelox (*1837, v službi 1875-1901) je bil škof v Liègu (latinsko: Leodium, valonsko: Lîdje, flamansko: Luik, nemško: Lüttich) in tokrat predsednik Stalnega odbora za organizacijo evharističnih kongresov, organa, ki skrbi za prirejanje evharističnih shodov
  9. Alfred Duquesnay (*1814, škof 1871-1884) je bil škof v Cambraiju ter nadškof v Limogesu
  10. Thomas Louis Heylen (1856-1941) je bil premonstatenec/Opraem, ter 26. škof v Namurju v Belgiji (1899-1941).
  11. C. J. Kirkfleet, "International Eucharistic Congresses", Catholic Historical Review, 12:1 (1926), pp. 59–65.
  12. A. Simon, "Heylen (Thomas-Louis)", Biographie Nationale de Belgique, vol. 32 (Brussels, 1964), 295-299.
  13. Prvih 24 mednarodnih evharističnih shodov ni imelo vnaprej določene vsebine oziroma teme, ki bi jo med potekom kongresa posebej obravnavali; v središču je bilo vsekakor evharistično češčenje
  14. "International Eucharistic Congress 1928". Dictionaryofsydney.org. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  15. "In Dublin". Time Magazine. 1932-06-20. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne December 8, 2008. Pridobljeno dne 2008-06-22.
  16. "Site locations changed". Fiu.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-12-31. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  17. "16 Oct 1934 - EUCHARISTIC CONGRESS. BUENOS AIRES, Oct. 14". Nla.gov.au. 1934-10-16. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  18. "Cebu City Hosting the 51st International Eucharistic Congress in 2016". Manila Bulletin. 28 June 2012.
  19. "Site locations changed". .fiu.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-12-31. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  20. "46th IEC - The History of Eucharistic Congresses". Pwt.wroc.pl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-01-26. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  21. "Palm Beach Daily News - Google News Archive Search". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-01-24.
  22. "The Manitoba Ensign - Google News Archive Search". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-03-05.
  23. [1]
  24. "The Milwaukee Journal - Google News Archive Search". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-01-24.
  25. "Roman Catholics: Bombay's Spiritual Spectacular". TIME. 1964-12-04. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne July 15, 2010. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  26. "Pope Paul's Visit to Bogota Focuses on Poverty Problems" (PDF). Library.stu.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2016-02-14. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  27. Jn 15,17
  28. "Radiomessage for the conclusion of the 40th International Eucharistic Congress, 25 February 1973 | Paul VI". Vatican.va. 1973-02-25. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  29. John DeMayo and Joseph Casino, The Forty-First Interional Eucharistic Congress, August 1-8, 1976: A History, (Pennsauken: DeVilieger, 1978) 6, 144; MC 80, 100.611: Committee on Special Guests: Final Report to the Board of Governors, August 16, 1967, https://omeka.chrc-phila.org/items/show/8121.
  30. . MC 80, 100.2792: Letter to James Cardinal Knox from John Cardinal Krol, March 7, 1975, https://omeka.chrc-phila.org/items/show/8125.
  31. MC 80, 100.1548: Letter to Cardinal Krol from Dorothy Day January 29, 1976, https://omeka.chrc-phila.org/items/show/8123; MC 80, 100.1673: Letter to Cardinal Krol from Mother Teresa.
  32. MC 80, 100.1755S7.1: Karol Cardinal Wojtyla Homily
  33. The 41st IEC: A History, 547.
  34. "41st International Eucharistic Congress". Catholic Historical Research Center of the Archdiocese of Philadelphia. 5 August 2019. Pridobljeno dne 2. september 2021.
  35. "41st International Eucharistic Congress 1976". Catholic Historical Research Center of the Archdiocese of Philadelphia. Pridobljeno dne 2. september 2021.
  36. "42. LOURDES (Francia) dal 16 al 23 luglio 1981". Pontificio comitato per i congressi eucaristici internazionali. Pridobljeno dne 2. september 2021.
  37. https://archive.today/20130419225618/http://archive.catholicherald.co.uk/article/7th-august-1981/4/what-happened-at-the-congress. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne April 19, 2013. Pridobljeno dne June 27, 2012. Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  38. ""Statio Orbis" mass for the conclusion of the 43rd International Eucharistic Congress in Nairobi - Kenya (August 18, 1985)". Fjp2.com. 1985-08-18. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne January 31, 2016. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  39. Bishop Michael Smith (May 1989). "International Eucharistic Congress, Seoul, South Korea". The Furrow. 40 (5): 301–304. JSTOR 27661523.
  40. "Perpetual Eucharistic Adoration". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne August 24, 2012. Pridobljeno dne June 27, 2012.
  41. "46th International Eucharistic Congress". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-03-05. Pridobljeno dne 2021-09-01.
  42. "Watchman, what of the night? : 46th International Eucharistic Congress" (PDF). Adventistlaymen.com. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  43. "46. International Eucharistic Congress - English Home Page". Pwt.wroc.pl. 1997-09-10. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-03-03. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  44. http://www.fides.org/en/news/3075-AMERICA_MEXICO_48th_International_Eucharistic_Congress_will_be_a_great_opportunity_to_contemplate_and_meditate_on_the_Mystery_of_the_Eucharist_in_order_to_spread_peace_reconciliation_and_justice_in_the_world_statement_Mexican_Bishops_Conference
  45. 45,0 45,1 "Celebration of the 400th Anniversary of Québec City". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne July 5, 2008. Pridobljeno dne June 22, 2008.
  46. 46,0 46,1 "Pope: "Due Honour to Eucharistic Rite"- Dublin to Host Congress 2012". Vatican Radio. 2008-06-22. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-04-15. Pridobljeno dne 2008-06-22.
  47. "Lumen gentium". Vatican.va. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2014-09-06. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  48. "IEC 2012 Videos | IEC 2012". Saltandlighttv.org. Pridobljeno dne 2016-01-20.
  49. "Full text: Pope's address to Congress". Irish Times. 17 June 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-10-25. Pridobljeno dne 21 June 2012.
  50. "51st IEC 'successful'". cebudailynews.inquirer.net. Philippine Daily Inquirer. 2016-02-01. Pridobljeno dne 2016-02-01.
  51. iec2020.hu/en – official website
  52. [2]
  53. "Hungary to host next IEC | CBCPNews | IEC 2016". www.cbcpnews.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-02-14. Pridobljeno dne 2016-01-31.
  54. "Ferenc pápa Szent István és Szent Erzsébet bátorságát és hitét emelte ki a zárómisén". Vajdaság ma. 12. september 2021. Pridobljeno dne 28. november 2021.
  55. "53rd International Eucharistic Congress to take place in Ecuador". Vatican News. March 20, 2021. Pridobljeno dne March 23, 2021.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

(angleško)
(nemško)
  • Lexikon für Theologie und Kirche (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967.
(madžarsko)
  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(angleško)

Uradni spleti[uredi | uredi kodo]

Zgodovinski spleti[uredi | uredi kodo]

Drugo[uredi | uredi kodo]

(slovensko)
(angleško)
(italijansko)

52. mednarodni evharistični shod v Budimpešti 2021[uredi | uredi kodo]

(madžarsko)