Etrurija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Območje razširjenosti etruščanske civilizacije.

Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.

Etruščanska Etrurija[uredi | uredi kodo]

Antični ljudje Etrurije so označeni kot Etruščani. Njihova zapletena kultura je bila osredotočena na številne mestne državice, ki so se v villanovanskem obdobju v 19. stoletju pr. n. št. razširile in so bile zelo močne med orientaliziranim in arhaičnim obdobjem. Etruščani so bili prevladujoča kultura v Italiji do 650 pr. n. št. [1], presegli so druge starodavne Italijanske narode, kot so Liguri, njihov vpliv pa je viden preko meja Etrurije v dolini reka Pad in v Laciju kot tudi Kampanija ter v stiku z grškimi kolonijami v južni Italiji (vključno s Sicilijo). Dejansko so v nekaterih etruščanskih grobnicah, kot so na primer tumulusi Montefortini v Comeani (sodobni Carmignano) v Toskani, v grobem našli fizične dokaze o trgovini - skodelice iz fine fajanse so še posebej pomembni primeri. Taka trgovina se je dogajala bodisi neposredno z Egiptom bodisi prek posrednikov, kot so grški ali feničanski mornarji.

Na Rim, ki ga je od Etrurije ločila Silva Ciminia, Ciminski gozd, so močno vplivali Etruščani, z vrsto etruščanskih kraljev, ki so vladali v Rimu do leta 509 pr. n. št., ko je bil odstranjen zadnji etruščanski kralj Tarkvinij Ošabni (Lucius Tarquinius Superbus) z oblasti in je bila ustanovljena rimska republika [2]. Etruščani so vplivali na arhitekturo in obredno rimsko prakso; pod etrurskimi kralji je bilo zgrajenih več pomembnih zgradb, kot so tempelj najboljšega največjega Jupitra (Jupiter Optimus Maximus), Cloaca Maxima in Via Sacra.

Etruščanska civilizacija je bila odgovorna za velik del grške kulture, uvožene v zgodnji republikanski Rim, vključno z dvanajstimi olimpskimi bogovi, gojenjem oljk in grozdja, latinsko abecedo (prilagojeno grški abecedi) in arhitekturo, kot so lok, kanalizacija in drenažni sistem.

Rimska Etrurija[uredi | uredi kodo]

V avgustovem obdobju Italije je bilo Etruria ime regije (Regio VII), katere meje so bila Tibera, Tirensko morje, Apuanske Alpe in Apenini, in so približno enakovredne tistim etruščanske Etrurije. [3]

Etrurija v sodobnem času[uredi | uredi kodo]

Veliko vojvodstvo Toskana (ki je obstajalo med letoma 1569-1801 in 1814-1859) se je v latinščini pripisalo Magnus Ducatus Etruriae (Veliko vojvodstvo Etrurije). Klasično Ime Etruria se je uporabljalo tudi za kraljestvo Etrurija, efemerno državo Napoleona I. Francije, ki je med leti 1801 in 1807 nadomestilo Veliko vojvodstvo Toskane.

Posebno pomembna dela, ki se ukvarjajo z etruščanskimi lokacijami, so Skice etruščanskih mest in drugi italijanski eseji (Sketches of Etruscan Places and other Italian essays) D. H. Lawrenca.

Mesta[uredi | uredi kodo]

Latinska in italijanska imena so v oklepaju:

Med 600 in 500 pr. n. št. je bilo obdobje 12 etruščanskih mestnih držav, ki so oblikovale ohlapno konfederacijo, imenovano Etruščanska zveza. Etruščanščina je bil uradni jezik sestankov. Ko je Etrurijo osvojila rimska republika, je postal uradni jezik latinščina.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Rix, Helmut. "Etruscan." In The Ancient Languages of Europe, ed. Roger D. Woodard. Cambridge University Press, 2008, pp. 141–164.
  2. Cary, M.; Scullard, H. H., A History of Rome. Page 28. 3rd Ed. 1979. ISBN 0-312-38395-9.
  3. Baracca, M. (1970). Atlante Storico (latinščina). Novara: De Agostini. str. 15. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Hall, John F. (1996). Etruscan Italy: Etruscan Influences on the Civilizations of Italy from Antiquity to the Modern Era. Indiana University Press. p. 411. ISBN 9780842523349. Chronology of Etruscan Italy, [1].
  • Giuliano Bonfante; Larissa Bonfante (2003). The Etruscan Language: An Introduction. Manchester University Press. ISBN 0719055407.
  • Christopher Smith: Die Etrusker. Reclam, Stuttgart 2016, ISBN 9783150204030.
  • Massimo Pallottino: Etruskologie: Geschichte und Kultur der Etrusker. 7. Auflage, Springer, Basel 1988, ISBN 303486048X.


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]