Ethelstan

Ethelstan
Ethelstan podarja knjigo sv. Cuthbertu; ilustracija v rokopisu Bedejevega Življenja svetega Cuthberta, ki ga je Æthelstan verjetno podaril svetnikovemu svetišču v Chester-le-Streetu, ko je svetišče obiskal na svojem potovanju na Škotsko leta 934; Æthelstan nosi krono podobne oblike kot na svojih kovancih; portret je najstarejši ohranjeni portret kakšnega angleškega kralja, rokopis pa je najstarejši ohranjeni rokopis, narejen za angleškega kralja
Kralj Anglosasov
Vladanje	924–927
Kronanje	4. september 925 Kingston upon Thames
Predhodnik	Edvard Starejši
Naslednik	nihče
Kralj Angležev
Vladanje	927 – 27. oktober 939
Predhodnik	nihče
Naslednik	Edmund I.
Rojstvo	ok. 894 Wessex
Smrt	27. oktober 939 (star okoli 45 let) Gloucester, Anglija
Pokop	Opatija Malmesbury
Rodbina	Hiša Wessex
Oče	Edvard Starejši
Mati	Ecgwynn
Poklic	vladar

Ethelstan (staroangleško Æþelstān) je bil od leta 924 do 927 wesseški kralj in od leta 927 do 939 angleški kralj, * okoli 894, † 27. oktober 939.

Bil je najstarejši sin in naslednik kralja Edvarda Starejšega.

Tradicionalno se na seznamih angleških kraljev kot prvi omenja Egbert Wesseški (vladal 802–839), vendar lahko šele od vladavine kralja Ethelstana govorimo o Angleškem kraljestvu.

Ethelstan na vitražnem oknu iz 15. stoletja v kapeli kolidža All Souls v Oxfordu

Anglosaški kronanjski kamen iz Kingstona na Temzi z Ethelstanovim imenom

Življenje

Ethelstan je nadaljeval politiko svojega starega očeta Alfreda Velikega in očeta Edvarda Starejšega in znatno razširil svojo vplivno sfero. Vladal je na ozemlju, ki se v veliki meri ujema z ozemljem današnje Anglije. Sosednji kraljestvi, Škotsko in Wales, je prisilil k plačevanju davkov. Ko je leta 927 umrl njegov svak, kralj Sihtric Caech, je Ethelstan napadel in priključil njegovo dansko kraljestvo Jorvik (York).

Po zapisu v Anglosaški kroniki se je Ethelstan 12. julija 927 pri Eamontskem mostu srečal s kralji Konstantinom II. Škotskim, Howellom Dobrim Deheubarthskim in Valižanskim, Eóganom I. Strathclydskim in Ealdredom, grofom Bernicije. Kralji so tam priznali Ethelstanovo suverenost. Dogodek velja za ustanovitev Angleškega kraljestva.

Prisotnost kralja Eógana I., znanega tudi kot Owain, omenja tudi Viljem iz Malmesburyja v 12. stoletju v svojem delu Gesta regum anglorum.

Leta 928 je prisilil valižanske kralje, da so prišli v Hereford, kjer so ga priznali za vrhovnega gospodarja in sprejeli plačevanje precejšnjega davka. Ethelstanov velik vpliv na različne valižanske domene je razviden iz valižanske pesmi Armes Prydein Fawr (Velika prerokba o Britaniji), pa tudi iz dejstva, da so valižanski kralji v Ethelstanovih listinah omenjeni kot subreguli (podkralji). V svojo domeno je pripeljal Exeter v Devonu, tako da je iz mesta izgnal zahodne Valižane. Ethelstan je nato na reki Tamar vzpostavil mejo med anglosaškim Wessexom in keltskim Cornwallom.

Na severu so takrat izbruhnili upori proti Ethelstanovi vladavini, zato se je leta 934 odpravil na vojaško ekspedicijo proti škotskemu kralju Konstantinu. Posledično so se škotski kralj Konstantin, škotski kralj Owain iz Strathclydea in skandinavski kralj Olaf Guthfrithsson iz Dublina povezali proti Ethelstanu in leta 937 napadli njegovo kraljestvo. V bitki pri Brunanburhu je Ethelstanu in njegovemu bratu in nasledniku Edmundu I. uspelo premagati sovražne zaveznike.

Od leta 931 naprej se je Ethelstan naslavljal z Rex totius Britanniae (kralj vse Britanije), čeprav še zdaleč ni bil absolutni vladar otoka. Bolj primeren naziv bil kralj južne polovice otoka. V tem delu je urejal trgovino in kovanje denarja. V ta namen je v več mestih ustanovil kovnice srebrnikov. Po letu 930 je njegove listine izdajala ena sama pisarna v Winchesterju, kar kaže na to, da je imel tam svojo prestolnico. Bil je tudi pomemben zakonodajalec, še bolj spodbujal kulturo kot Alfred Veliki in imel številne stike s celino. Veljal je tudi za zbiratelja svetih relikvij.

Ethelstanova polsestra Eadgifu je bila poročena z zahodnofrankovskim kraljem Karlom Preprostim. Ko je bil Karel leta 923 odstavljen, ga je Ethelstan skupaj s sinom Ludvikom Prekomorskim sprejel na svoj dvor.

Grobnica kralja Ethelstana v opatiji Malmesbury

Slednje je bilo eden od razlogov, zakaj sta si Hugo Veliki in Henrik I. prizadevala vzpostaviti dobre odnose z Ethelstanom: oba sta želela izboljšati svoj položaj v sporu za nasledstvo prestola Zahodnofrankovskega kraljestva. Več Ethelstanovih polsester se je nato poročilo v plemiške družine na celini. Edgith se je leta 929 poročila s bodočim kraljem in cesarjem Otonom I. Preko svoje hčerke Liutgarde in njenega moža Konrada Rdečega je Edgith postala ustanoviteljica salijske cesarske hiše, ki se je začela z njenim pravnukom Konradom II.

Ethelstan je umrl v Gloucestru leta 939, vendar ni bil pokopan v tradicionalnem grobišču wesseških kraljev v Winchesterju, temveč v opatiji Malmesbury, katere pokrovitelj je bil. V njegovo čast je poimenovana gora Ethelstan na Antarktiki.

Viri

• Blunt, Christopher (1974). "The Coinage of Æthelstan, King of England 924–939". British Numismatic Journal. XLII: 35–160 and plates. ISSN 0143-8956.
• Nicholas P. Brooks. Æthelstan 1.
• Sarah Foot: Æthelstan. The First King of England. Yale University Press, New Haven CT u. a. 2011, ISBN 978-0-300-12535-1.
• Tom Holland: Athelstan: The Making of England. Allen Lane, London 2016, ISBN 978-0-241-18781-4.
• Sean Miller: Æthelstan. V: Michael Lapidge (ur.): The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England. Blackwell, Oxford u. a. 1999, ISBN 0-631-15565-1, S. 16 f.
• Franziska Quaas. Aethelstan, König. str. 16–21
• Frank Merry Stenton: Anglo-Saxon England (= Oxford History of England. 2). 3rd edition. Clarendon Press, Oxford 1971.

Ethelstan Hiša Wessex Rojen: okoli 893/895 Umrl: 27. oktober 939
Vladarski nazivi
Predhodnik:  Edvard Starejši	Kralj Anglosasov 924–927	osvojitev Yorka, podreditev vladarjev Northumbrije
Nov naziv	Kralj Angležev 927 – 27. oktober 939	Naslednik:  Edmund I.