Pojdi na vsebino

Ethelfled

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Æthelflæd
Ethelfled v Kartulariju in običajih Abingdonake opatije, ok. 1220)
Gospa Mercije
Vladanje911–918
PredhodnikEthelred, lord Mercije
NaslednikElfvin
Rojstvook. 870
Smrt12. junij 918 (stara ok. 48 let)
Tamworth, Staffordshire
Pokop
Opatija sv. Oswalda, Gloucester
ZakonecEthelred, lord Mercije
PotomciElfvin
RodbinaHiša Wessex
OčeAlfred Veliki
MatiEalhswith
Poklicvladarka

Ethelfled (angleško Æthelflæd) je bila od leta 911 do 918 vladarica Mercije, enega od srednjeveških anglosaških kraljestev, * ok. 870, † 12. junij 918, Tamworthu.

Bila je najstarejša hči wesseškega kralja Alfreda Velikega in njegove žene Ealhswith. Leta 886 se je poročila s plemičem Ethelredom, vladarjem Mercije. Po njegovi smrti leta 911 je sama prevzela oblast nad Mercijo, kar je bil eden redkih primerov, da je ženska vladala kakšnemu srednjeveškemu evropskemu kraljestvu.

Med svojim vladanjem se je vojskovala predvsem proti danskim Vikingom, ki so razširili svojo oblast v zahodno Anglijo, vključno z Mercijo. Ethelfled je vojaške pohode proti njim vodila v tesnem sodelovanju s svojim bratom, wesseškim kraljem Edvardom Starejšim, ki je bil prav tako zelo zainteresiran za omejitev danskega vpliva. Ethelfledin največji vojaški uspeh je bil verjetno ponovni zavzetje Derbyja, mesta, ki je prej pripadalo Merciji. Prav tako je ponovno utrdila več mest, vključno s Chesterjem in Tamworthom, ter zgradila utrjena zatočišča (burhe), zlasti ob mejah z Danelawom in Walesom, da bi branila Mercijo pred napadi sosedov.

Po Ethelfledini smrti je Merciji za kratek čas vladala njena hči Elfvin, vendar jo je po nekaj mesecih odstavil njen stric Edvard Starejši. Mercija je prišla pod neposredno oblast kraljev Wessexa.

Zgodovinsko ozadje

[uredi | uredi kodo]
Danelaw leta 878

V drugi polovici 9. stoletja in na začetku 10. stoletja so danski Vikingi zavzeli velik del angleških kraljestev Northumbrija, dele Mercije in Vzhodne Anglije ter celo ogrozili obstoj kraljestva Wessex. Alfredu Velikemu, kralju Wessexa od leta 871 do 899, je z več vojaškimi uspehi uspelo obraniti Wessex pred Danci. Pomembna je bila bitka pri Edingtonu leta 878, saj je privedla do mirovnega sporazuma z danskim vikinškim kraljem Guthrumom. Anglija je bila s sporazumom razdeljena na ozemlje pod nadzorom Danske, tako imenovani Danelaw, in ozemlje pod nadzorom Anglosasov, predvsem wesseškega kralja Alfreda in njegovih zaveznikov. Alfred je nato začel graditi utrdbe (burh), namenjene obrambi pred Danci, a je hkrati želel ponovno osvojiti ozemlja, ki so jih zasedli Danci.[1][2]

Zaradi napadov Vikingov je trpelo tudi kraljestvo Mercija. Pod vladavino mercijskega kralja Burgreda (852–874) so se danski Vikingi prvič uspeli uveljaviti v severni Angliji in sčasoma pregnali Burgreda. Leta 877 je vzhodni del Mercije padel pod dansko oblast. Zahodni del je ostal pod anglosaško oblastjo pod kraljem Ceolwulfom II., ki ga je nekaj let pozneje nasledil Ethelred.[3][4][5]

Za razliko od svojih predhodnikov Ethelred ni bil kralj. Anglosaška kronika ga omenja kot ealdormana ali kot myrcna hlaford (gospod Mercijcev). V wesseških listinah se je zanj uporabljal naziv subregulus (približno "manjši podkralj"). Različni viri prav tako kažejo, da je Ethelred priznaval vrhovno oblast wesseškega kralja. Nekateri kasnejši viri, kot je kronist Ethelweard in irski viri iz 10. stoletja, ga naslavljajo z rex, "kralj", kar lahko kaže, da je imel Ethelred oblast, primerljivo s kraljevo.[6][7]

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Mladost in poroka

[uredi | uredi kodo]

Ethelfled je bila najstarejša hči wesseškega kralja Alfreda Velikega in Elswith Mercijske. Zgodovinarji ocenjujejo, da je bila rojena okoli leta 870.[8]

Okoli leta 886 se je poročila z Ethelredom, vladarjem Mercije. Poroka je bila verjetno politično motivirana, da bi okrepila vezi med Wessexom in Mercijo. Ethelred je bil precej starejši od nje, kar v tistem času ni bila redkost. Okoli leta 886 je Alfred predal Ethelredu oblast nad Londonom, ki ga je pravkar osvojil od Dancev, zato nekateri zgodovinarji menijo, da je bil London njena dota.[9]

O Ethelfledini poti na poroko kroži več legend, ki seveda niso zgodovinsko preverljive. Ena takšnih legend trdi, da so med njenim potovanjem na poroko njeno spremstvo iz zasede napadli Danci, da bi jo ubili in preprečili zavezništvo med Wessexom in Mercijo. Polovica njene skupine je že v začetnem napadu padla, Ethelfled pa se je uspela skupaj s preostalimi člani skupine vkopati in premagati Dance. Sodobnih viri tega dogodka ne omenjajo in je verjetno pozno srednjeveška ali celo novoveška izmišljotina.[10]

Ethelred in Ethelfled sta imela le enega znanega otroka, hčerko Elfvin, rojeno verjetno v zgodnjih letih njunega zakona. William iz Malmesburyja, ki je opisal Ethelfledino življenje v 12. stoletju, pravi, da je bilo Elfvinino rojstvo tako težko, zato se je mati odločila, da ne bo več imela otrok. Ker tega ne opisuje noben primarni vir, bi tudi ta zgodba lahko bila izmišljena. Viljemov cilj je bil verjetno prikazati Ethelfled kot moralno čisto osebo.[11]

Ob hčerki je na Ethelfledinem dvoru odraščal tudi njen nečak Ethelstan, sin Edvarda Starejšega Wesseškega, ki je kasneje postal angleški kralj. Ta povezava Wessexa z Mercijo je verjetno olajšala priznanje Ethelstana za vladarja Mercije po Edvardovi smrti.

Ethelfled in Ethelred (886–911)

[uredi | uredi kodo]

Velik del Ethelredove vladavine so zaznamovali vojaški pohodi proti Dancem v severni in zahodni Angliji, pogosto v sodelovanju z Alfredom in njegovim naslednikom Edvardom Starejšim. Zgodovinarji domnevajo, da je Ethelfled igrala pomembno politično vlogo v Merciji že v času svojega moža. To domnevo med drugim podpirajo listine iz let 888, 889 in 896, v katerih se Ethelfled pojavlja kot priča. Z listino iz leta 901 sta zakonca podarila zemljo in zlat kelih svetišču svetega Mildburga v samostanu Much Wenlock.[12] Sodobni viri poročajo tudi o skupnih ustanavljanjih naselij in gradnji utrdb (burh).

Utrjevanje Mercije je bilo skladno s politiko kralja Alfreda. Ustanovila sta številne nove burhe, vključno s kasnejšima mestoma Gloucester in Shrewsbury. Leta 907 je Ethelfled obnovila uničeno mesto Chester.[13] Zakoncema se pripisuje tudi gradnja cerkve sv. Oswalda v Gloucesterju. Leta 909 sta mercijska in wesseška vojska izvedli proti uspešen pohod proti Lindseyju na Danskem. V opatiji Bardney sta zasegli posmrtne ostanke svetega Oswalda iz Northumbrije in jih prenesli v Gloucester, kjer so jih kot relikvije hranili v cerkvi, ki sta jo ustanovila Ethelred in Ethelfled.[14]

Čeprav je bila Mercija kraljevina, odvisna od Wessexa, mnogi viri kažejo, da sta Ethelred in Ethelfled vladala relativno neodvisno od Wessexa.[15]

Sodobni irski viri kažejo, da je bil Ethelred v zadnjih letih svojega življenja bolan, česar ne omenja noben wesseški ali mercijski vir. Po Anglosaški kroniki je Ethelred umrl kmalu po bitki med Danci in združeno vojsko Wessexa in Mercije pri Tettenhallu leta 910.[16]

Edini vladar Mercije (911–918)

[uredi | uredi kodo]
Osvojitev Danelaw

Po moževi smrti leta 911 je Ethelfled vladala Merciji kot edina vladarica. Njenega moža so naslavljali z myrcna hlaford – gospod Mercijcev, njo pa z ustreznim ženskim nazivom myrcna hlædige - gospa Mercijcev.[17] S prevzemom oblasti v Merciji, četudi ne pod nazivom kraljica, je bila Ethelfled ena redkih žensk v zgodnjesrednjeveški Evropi, ki je zasedala ta položaj. Njen sprejem za vladarico je bil tudi posledica dejstva, da so imele kraljice Mercije tradicionalno več oblasti kot na primer v Wessexu. Poleg tega je Ethelfled lahko svoj položaj podkrepila s poreklom iz mercijske kraljeve družine in svojim statusom vdove zadnjega vladarja.[18] Izkazala se je za spretno diplomatko ter politično in vojaško voditeljico svoje države. Irski in valižanski viri jo omenjajo celo kot kraljico, kar je še en dokaz, da je imela politično in vojaško moč, primerljivo s kraljičino.[19]

Ethelfled je nadaljevala program utrjevanja Mercije, zlasti vzdolž meja proti Danelawu, proti severu in proti Walesu. Sama je utrdila deset krajev, med njimi Bridgnorth na Severnu (912), Tamworth (913), Stafford (913) in Warwick (914). Ti burhi so služili za obrambo pred zunanjimi napadi in kot oporišča za vojaške pohode proti danskim Vikingom v Danelawu in proti Valižanom. Pohode je včasih organizirala skupaj s svojim bratom, kraljem Edvardom Starejšim Wesseškim. Med temi pohodi je bilo ponovno osvojeno nekdanje mercijsko ozemlje, zdaj v posesti Dancev. Ethelfledin verjetno največji vojaški uspeh je bila osvojitev mesta Derby leta 917. Mesto Leicester je nato padlo brez boja.[20][21]

Ethelfled je ukrepala tudi proti Valižanom na vzhodni meji svojega kraljestva. Dokumentiran je vojaški pohod proti Walesu leta 916. Za pritisk na Valižane sta služili trdnjavi v Bridgnorthu (zgrajena leta 912) in Chirburyju (zgrajena leta 915). Trdnjave v severozahodni Merciji, na Eddisbury Hillu in Runcornu, so bile namenjene nadzoru nad norveškimi naseljenci v severni Angliji, v Cheshiru in Lancashiru. Malo pred svojo smrtjo leta 918 se je Ethelfled pogajala z Danci v Yorku, da bi si zagotovila njihovo politično podrejenost, vendar ji je to preprečila njena smrt.[22]

Smrt in zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Ethelfled je umrla v Tamworthu leta 918. Pokopana je bila poleg svojega moža v samostanski cerkvi sv. Oswalda v Gloucesterju, ki jo je sama ustanovila.[23]

Nasledila jo je njena hči Elfvin, ki pa očitno ni imela enake podpore kot njena mati. Wesseški kralj Edvard Starejši jo je še isto leto odstavil in odpeljal v Wessex. Tam je morda preživela življenje v samostanu. Kraljestvi Wessex in Mercija sta se združili in ustvarili temelje za kasnejše združeno Kraljevino Anglijo.[24]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Frank Stenton: Anglo-Saxon England. 3. Auflage. Oxford University Press, Oxford 1971, ISBN 978-0-19-280139-5, str. 260–265, 323.
  2. ↑ Tim Clarkson: Æthelflæd. The Lady of the Mercians. John Donald, Edinburgh 2018, ISBN 978-1-910900-16-1, str. 105.
  3. ↑ Barbara Yorke: Kings and Kingdoms of Early Anglo-Saxon England. Routledge, London/New York 1990, ISBN 0-415-16639-X, str. 122–123
  4. ↑ Nicholas J. Higham, Martin J. Ryan: The Anglo-Saxon World. Yale University Press, New Haven/London 2013, ISBN 978-0-300-21613-4, str. 261
  5. ↑ Simon Keynes: Mercia and Wessex in the Ninth Century. In: Michelle P. Brown, Carol A. Farr (Hrsg.): Mercia. An Anglo-Saxon Kingdom in Europe. Leicester University Press, London/New York 2001, ISBN 0-7185-0231-0, str. 327
  6. ↑ Tim Clarkson: Æthelflæd. The Lady of the Mercians. John Donald, Edinburgh 2018, ISBN 978-1-910900-16-1, str. 50–52
  7. ↑ Æthelred. In: Ann Williams, Alfred P. Smyth, David Kirby (Hrsg.): A Biographical Dictionary of Dark Age Britain. Seaby, London 1991, ISBN 1-85264-047-2, str. 47
  8. ↑ Joanna Arman: The Warrior Queen. The Life and Legend of Æthelflæd, Daughter of Alfred the Great. Amberley, Stroud 2017, ISBN 978-1-4456-8279-2, str. 31
  9. ↑ Tim Clarkson: Æthelflæd. The Lady of the Mercians. John Donald, Edinburgh 2018, ISBN 978-1-910900-16-1, str. 54
  10. ↑ Joanna Arman: The Warrior Queen. The Life and Legend of Æthelflæd, Daughter of Alfred the Great. Amberley, Stroud 2017, ISBN 978-1-4456-8279-2, str. 91
  11. ↑ Tim Clarkson: Æthelflæd. The Lady of the Mercians. John Donald, Edinburgh 2018, ISBN 978-1-910900-16-1, str. 63
  12. ↑ Alan Thacker: Kings, Saints and Monasteries in Pre-Viking Mercia. In: Midland History. Band X, 1985, ISSN 1756-381X, str. 1–25
  13. ↑ Tim Clarkson: Æthelflæd. The Lady of the Mercians. John Donald, Edinburgh 2018, ISBN 978-1-910900-16-1, str. 72, 82, 92
  14. ↑ Carolyn Heighway: Gloucester and the New Minster of St Oswald. In: N. J. Higham, D. H. Hill (Hrsg.): Edward the Elder 899-924. Routledge, London/New York 2001, ISBN 0-415-21497-1, str. 103, 108
  15. ↑ Nicholas J. Higham, Martin J. Ryan: The Anglo-Saxon World. Yale University Press, New Haven/London 2013, ISBN 978-0-300-21613-4, st. 298
  16. ↑ Joanna Arman: The Warrior Queen. The Life and Legend of Æthelflæd, Daughter of Alfred the Great. Amberley, Stroud 2017, ISBN 978-1-4456-8279-2, str. 154
  17. ↑ Tim Clarkson: Æthelflæd. The Lady of the Mercians. John Donald, Edinburgh 2018, ISBN 978-1-910900-16-1, str. 102
  18. ↑ Pauline Stafford: Political Women in Mercia, Eighth to Early Tenth Centuries. V: Michelle P. Brown, Carol A. Farr (ur.): Mercia: An Anglo-Saxon Kingdom in Europe. Leicester University Press, London 2001, ISBN 978-0-7185-0231-7, str. 35–49
  19. ↑ Joanna Arman: The Warrior Queen. The Life and Legend of Æthelflæd, Daughter of Alfred the Great. Amberley, Stroud 2017, ISBN 978-1-4456-8279-2, str. 158
  20. ↑ Ethelflaed. In: Richard Fletcher: Who's Who in Roman Britain and Anglo-Saxon England. Shepheard-Walwyn, London 1989, ISBN 0-85683-114-X, str. 147–148
  21. ↑ Frank Stenton: Anglo-Saxon England, 3. Auflage. Oxford University Press, Oxford 1971, ISBN 978-0-19-280139-5, str. 326–329
  22. ↑ Ethelflaed. V: Richard Fletcher: Who's Who in Roman Britain and Anglo-Saxon England. Shepheard-Walwyn, London 1989, ISBN 0-85683-114-X, str. 148
  23. ↑ Carolyn Heighway: Gloucester and the New Minster of St Oswald. In: N. J. Higham, D. H. Hill (Hrsg.): Edward the Elder 899-924. Routledge, London/New York 2001, ISBN 0-415-21497-1, str. 108
  24. ↑ Maggie Bailey: Ælfwynn, second lady of the Mercians. In: N. J. Higham, D. H. Hill (ur.): Edward the Elder 899-924. Routledge, London/New York 2001, ISBN 0-415-21497-1, str. 112–127

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Æthelflæd. In: Ann Williams, Alfred P. Smyth, David Kirby (Hrsg.): A Biograpical Dictionary of Dark Age Britain. Seaby, London 1991, ISBN 1-85264-047-2, S. 21–22.
  • Ethelflaed. In: Richard Fletcher: Who's Who in Roman Britain and Anglo-Saxon England. Shepheard-Walwyn, London 1989, ISBN 0-85683-114-X, S. 147–148.
  • Joanna Arman: The Warrior Queen. The Life and Legend of Æthelflæd, Daughter of Alfred the Great. Amberley, Stroud 2017, ISBN 978-1-4456-8279-2.
  • Tim Clarkson: Æthelflæd. The Lady of the Mercians. John Donald, Edinburgh 2018, ISBN 978-1-910900-16-1.
  • Frank Stenton: Anglo-Saxon England. 3. Auflage. Oxford University Press, Oxford 1971, ISBN 978-0-19-280139-5.
  • Charles Patrick Wormald: Æthelflæd. V: Lexikon des Mittelalters (LexMA). Band 1. Artemis & Winkler, München/Zürich 1980, ISBN 3-7608-8901-8, str. 187 f.
Ethelfled
Rodbina Wessex
Rojen: okoli 870 Umrl: 12. junij 918
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Ethelred		 Gospa Mercijcev
911-918		 Naslednik: 
Elfvin
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ethelfled&oldid=6535141«