Pojdi na vsebino

Etelvulf

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Etelvulf Wesseški
Etelvulf v Seznamu angleških kraljev iz zgodnjega 14. stoletja
Kralj Wessexa
Vladanje839–858
PredhodnikEgbert
NaslednikEtelbald
Rojstvo
Aachen
Smrt13. januar 858
Kraljestvo Wessex
Pokop
Steyning, nato Winchester
Zakonec
  • Osburh
  • Judita Flandrijska
Potomci
RodbinaWessex
OčeEgbert
Poklicvladar

Etelvulf je bil od leta 839 do 858 kralj Wessexa, * okoli 800, † 13. januar 858.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Etelvulf je bil sin wesseškega kralja Egberta in njegove žene Redburge, verjetno svakinje Karla Velikega. Rojen je bil med letoma 795 in 806 in bil sprva menih v Winchesteruj.

Leta 825[1] je v imenu svojega očeta osvojil Kent in pregnal kralja Baldreda, nakar so se predali tudi Surrey (Vzhodna Anglija), Sussex in Essex. Leta 830 se je poročil s svojo prvo ženo Osburgo in leta 839 nasledil očeta na wesseškem prestolu. Kronan je bil v Kingstonu na Temzi. Svojega najstarejšega sina Etelstana je imenoval za podkralja Kenta, Essexa, Surreyja in Sussexa, sam pa je vladal nad starim srcem Wessexa (Hampshire, Wiltshire, Dorset in Devon).

Njegova vladavina je sovpadala z vse večjimi vikinškimi napadi na Britanijo in njihovim naseljevanjem ob obalah Anglije. Leta 840[2] je Etelvulfa pri Charmouthu (ali Carhamptonu) premagala danska vojska, ki se je izkrcala s 35 ladjami. Leta 851 sta s sinom Etelbaldom pri Acleahu (Ockley) hudo porazila danskega poglavarja Rorika.[3] Etelvulfov najstarejši sin Etelstan je istega leta umrl. Na položaju podkralja ga je nasledil brat Etelbald.

Leta 853 je kralj Burgred Mercijski prosil Etelvulfa za pomoč pri podrejanju Britov v severnem Walesu.[4] Vojska obeh kraljev je premagala Valižane pod Cyngenom ap Cadellom in utrdila svoje zavezništvo s poroko Burgreda z Etelvulfovo hčerko Etelsvit.

Leta 855 je Etelvulf podaril desetino svojega kraljestva Cerkvi in s sinom Alfredom odpotoval v Rim, kjer sta ostala eno leto.[5] Kraljeva pobožnost se kaže tudi v radodarnosti do duhovščine.

Med Etelvulfovo odsotnostjo je Etelbald v zaroti z Elstanom, škofom Sherborna, in Envulfom, grofom Somertonskim, prevzel prestol ter bil v Kingstonu na Temzi kronan za bretwaldo.[6] Potem ko je Etelvulfova žena Osburga umrla ali bila zavrnjena, se je Etelvulf na povratku iz Rima leta 856 poročil z dvanajstletno Judito, hčerko frankovskega kralja Karla Plešastega. Poročni obred je vodil nadškof Hincmar iz Reimsa. Po prihodu v Anglijo je Etelbaldu dovolil, da ostane na prestolu, da bi se izognil državljanski vojni, in vladal le nad osrednjim in vzhodnim Wessexom. Naslednje leto je v Malmsburyju naročil srebrn oltarni relikviarij za relikvije škofa Aldhelma, ki je bil kasneje kanoniziran.

Etelvulfov nagrobnik v cerkvi sv. Andreja v Steyningu

Etelvulf je bil po smrti 13. januarja 858 pokopan v Stemrugamu (tudi Staeningham), današnjem Steyningu v Sussexu. Kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli v Old Minster v Winchesterju.[7] Zdaj njegovi posmrtni ostanki počivajo v Winchestrski stolnici.


V svoji oporoki je določil, da se njegovo kraljestvo razdeli med njegova dva najstarejša sinova.[8] Etelbald je prejel Wessex, medtem ko je Etelbert vladal nad Kentom, Essexom, Surreyjem in Sussexom.

Po Etelvulfu je poimenovana gora Ethelwulf na Aleksandrovem otoku na Antarktiki.

Poroki in potomci

[uredi | uredi kodo]

Leta 830 se je poročil z Osburh (rojeno okoli leta 820; umrla neznano), hčerko Oslaka, ki je bil po Asserju Got (Gothus erat natione, domnevno "danski"), natančneje gotskega in jutlandskega izvora iz plemena bratov Stuf in Wihtgar. V tem zakonu so bili rojeni

  • Etelstan († 851), podkralj Kenta in Wessexa
  • Etelsvita († 888), leta 853 poročena s kraljem Burgredom Mercijskim († 880)
  • Etelbald, kralj Wessexa (* ok. 834, † 860), poročen s svojo mačeho Judita Frankovsko, ki jo je kmalu zavrnil
  • Etelbert, kralj Wessexa (* ok. 835, † 866)
  • Etelred, kralj Wessexa (* ok.837, † 871 padel v boju), poročen z Vulftrit
  • Alfred Veliki, kralj Wessexa (* 849, † 899), poročen z Elsvit Gainijsko, od leta 902 redovnico, ki so jo po smrti častili kot svetnico.

Leta 856 se je poročil z 12-letno Judito Frankovsko (* 844; † 870), hčerko zahodnofrankovskega kralja Karla Plešastega in njegove prve žene Irmentrude Orléanske. Ta zakon je ostal brez otrok.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Anglosaška kronika 825
  2. Anglosaška kronika 840
  3. Anglosaška kronika 851
  4. Anglosaška kronika 853
  5. Anglosaška kronika 855
  6. Asser, Vita Alfredi 12
  7. Barbara Yorke: Wessex in the Early Middle Ages. Leicester University Press, London u. a. 1995, ISBN 0-7185-1314-2, str. 99
  8. Asser, Vita Alfredi 16
  • David P. Kirby: The Earliest English Kings. Revised Edition. Routledge, London u. a. 2000, ISBN 0-415-24211-8, str. 164 ff.
  • Janet L. Nelson: Æthelwulf (d. 858). V: Henry Colin Gray Matthew, Brian Harrison (ur.): Oxford Dictionary of National Biography, from the earliest times to the year 2000 (ODNB). Oxford University Press, Oxford 2004, ISBN 0-19-861411-X; doi:10.1093/ref:odnb/8921 (Lizenz erforderlich), Stand: 2004.
Etelvulf
Hiša Wessex
Rojen: okoli 800 Umrl: 13. januar 858
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Egbert
Kralj Wessexa
839-858
Naslednik: 
Etelbald