Etbin Bojc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Etbin Bojc
Portret
Rojstvo 22. oktober 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Vače
Smrt 30. december 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (69 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Pan-Slavic flag.svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic učitelj, pisatelj, radijski voditelj, literat

Etbin Bojc, slovenski profesor slovenskega jezika in književnosti, * 22. oktober 1906, Vače, Slovenija, † 30. december 1975, Ljubljana, Slovenija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Ker je bil oče orožnik, so se morali seliti (Vače, Dobrepolje, Ljubljana, Kočevje...). Oče je kmalu umrl in vdovi zapustil tri otroke. Pri Bojčevih v Kočevju so se zbirali verni študentje - bodoči duhovniki (Leopold Čampa, J. Gregorič, Jože Lušin, Franc Kramarič) in pisali članke za dijaške časopise (Bliskavice, Naši ognji).

Po maturi je Etbin na vseučilišču v Ljubljani 1931 diplomiral iz slavistike. Bil je zelo aktiven sodelavec pri Zvezi mladih intelektualcev. Služboval kot srednješolski profesor pri uršulinkah v Ljubljani in Škofji Loki, Mariboru, Ljubljani (bežigrajska gimnazija), Domžalah, itd. Med okupacijo je bil celo interniranec na Rabu.

Delo[uredi | uredi kodo]

Njegovo najbolj znano delo je Pregovori in reki na Slovenskem, ki je najobsežnejše delo te vrste pri nas.

Napisal je ogromno člankov posebno v časopisih in revijah z nabožno vsebino. Njegove priljubljene teme so bile: duhovna rast, osebnost in krščanstvo, vrednote materinščine, problemi krščanske mladine. Napisal je kar nekaj knjig o Slomšku:

  • Slomšek – naš duhovni vrtnar
  • Slava Slomšku (skupaj z L. Kramolcem)
  • Knjiga o Slomšku (skupaj s Fr. Hrasteljem).

Podpisoval se je s psevdonimom Janez Poljanec. Proučeval je zgodovino slovenskega šolstva in na to temo napisal zelo obsežno, vendar še ne dokončano delo (obdelani so kraji do črke R). Bil je neutruden borec za vero, duhovno rast, za slovenstvo in materinščino.

Anekdota[uredi | uredi kodo]

Na veliki četrtek leta 1941 je bil Etbin Bojc zadnji govornik na Ljubljanskem radiju. Z vso svojo veliko ljubeznijo do lastnega naroda je pozval Slovence, da se borijo za narodno svobodo. Čisto nazadnje je citiral Ivana Cankarja.

»Prišel je dan, ko smo morali zadeti križ na svoje rame in nastopiti krvavo pot na Golgoto. Trpeli bomo in dotrpeli ter doživeli svoje narodno vstajenje in poveličevanje.«

Nato je zapustil poslopje pri drugih vratih in se odpeljal s kolesom v Polje, kjer je stanoval, kajti Italijani so že vkorakali. Spremljajoči policist, ki je Etbina dobro poznal, pa je italijanske vojake, ki so spraševali po Bojcu, usmeril drugam.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Mohorjev koledar (1977)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Književnost Ta biografski članek o književniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.