Esperantska književnost
Literatura v esperantskem jeziku se je začela pred prvo uradno objavo v esperantu leta 1887: ustvarjalec jezika, L. L. Zamenhof, je v jezik prevajal poezijo in prozo, medtem ko ga je razvijal kot preizkus njegove popolnosti in izraznosti, ter objavil več prevodov in kratko izvirno pesem kot dodatek k prvi knjigi o jeziku, Unua Libro. Drugi zgodnji govorci so pisali poezijo, zgodbe in eseje v jeziku; Henri Vallienne je bil prvi, ki je pisal romane v esperantu. Prva esperantska romanopiska je bila Edith Alleyne Sinnotte s svojo knjigo Lilio, objavljeno leta 1918.[1] Razen peščice pesmi se večina literature iz prvih dveh desetletij esperanta danes obravnava le kot zgodovinsko zanimiva.
Med obema svetovnima vojnama je več novih pesnikov in romanopiscev objavilo svoja prva dela, vključno s številnimi, priznanimi kot prvi, ki so ustvarili dela izjemne kakovosti v še vedno mladem jeziku: Julio Baghy, Eŭgeno Miĥalski, Kálmán Kalocsay, Heinrich Luyken in Jean Forge.
Med sodobnimi avtorji so Claude Piron in William Auld, ki je bil nominiran za Nobelovo nagrado za književnost, Sten Johansson, Trevor Steele, Miguel Fernández, Julia Sigmund, Sen Rodin, Eugène de Zilah, Liven Dek, Manuel de Seabra, Baldur Ragnarsson, Jorge Camacho, Victor Sadler, Edwin de Kock, Mao Zifu, Benoît Philippe in drugi.
Esperanto je doživel solidno produkcijo gradiva v brajici od del slepega ruskega esperantista Vasilija Erošenka, ki je v desetletju po letu 1910 pisal in poučeval na Japonskem in Kitajskem, Harold Brown pa je v esperantu napisal več sodobnih iger.
Največja esperantska knjižna služba pri Splošnem esperantskem združenju (Universal Esperanto Association) v svojem katalogu ponuja približno 4000 knjig. Približno 130 romanov je bilo prvotno objavljenih v esperantu.[2] Redno izhajata dve večji literarni reviji: Literatura Foiro in Beletra Almanako; nekatere druge revije, kot je Monato, objavljajo tudi leposlovje.
Najbolj obsežen vodnik po literaturi jezika je Geoffrey Suttonova Kratka enciklopedija izvirne literature esperanta, ki jo je pod okriljem Združenja esperanto govorečih pisateljev izdala založba Mondial.
Pomembni pisatelji
[uredi | uredi kodo]Nekatere pomembne osebnosti esperantske literature:
- Edith Alleyne Sinnotte
- Marjorie Boulton
- William Auld
- Julio Baghy
- Kazimierz Bein (prevajalec)
- Jorge Camacho
- Vasili Eroshenko
- Antoni Grabowski (predvsem prevodi)
- Sten Johansson
- Kálmán Kalocsay
- Nikolai Vladimirovich Nekrasov
- Mauro Nervi
- Claude Piron
- Frederic Pujulà i Vallès
- Baldur Ragnarsson
- Raymond Schwartz
- Trevor Steele
- Vladimir Varankin
Sklici in viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Sutton, Geoffrey (2008). Concise Encyclopedia of the Original Literature of Esperanto, 1887–2007 (v angleščini). Mondial. str. 67. ISBN 978-1-59569-090-6.
- ↑ »Current trends in literary production in Esperanto« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. decembra 2014. Pridobljeno 27. decembra 2014.
- The Esperanto Book, Chapter 9: "The Literary Scene" by Don Harlow. 1995.
- La Fenomeno Esperanto by William Auld. UEA, 1988.
- Concise Encyclopedia of the Original Literature of Esperanto by Geoffrey Sutton
External links
[uredi | uredi kodo]- Esperanto-Literaturo by publisher Mondial (USA)
- Esperanto books at Faded Page (Canada)
- Writings in Esperanto at Project Gutenberg
- Beletra Almanako
- Notes about Esperanto literature
- UEA's book service