Enid Blyton

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox auteur.png
Enid Mary Blyton
Rojstno ime: Enid Mary Blyton
Rojstvo: (1897-08-11)11. avgust 1897
London, Anglija, Združeno kraljestvo
Smrt: 28. november 1968 (1968-11-28) (71 let)
London, Anglija, Združeno kraljestvo
Poklic(i): pisateljica
Narodnost: angleško

Enid Mary Blyton, angleška pisateljica, * 11. avgust 1897, East Dulwich, London, Anglija, Združeno kraljestvo, † 28. november 1968, Hampstead, London, Anglija, Združeno kraljestvo.

Enid Blyton je bila angleška otroška pisateljica. Njene knjige, ustvarjene večinoma v 30-ih letih 20. stoletja, so se do danes prodale v več kot 600 milijonih izvodov, prevedene pa so bile v skoraj 90 jezikov. Prvo knjigo, zbirko pesmi Child whispers, je izdala leta 1922. Pisala je o številnih temah, najbolj poznana pa je zbirka Pet prijateljev. V slovenščino je prevedena tudi zbirka Skrivnosti. Po njenih knjigah je bila posneta serija risank o Nodiju, ki je bila sinhronizirana tudi v slovenščino.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Mlada leta[uredi | uredi kodo]

Enid Blyton se je rodila 11. avgusta 1897 v East Dulwichu v južnem delu Londona kot najstarejša od treh otrok očeta Thomasa Careyja Blytona (1870-1920), ki je bil prodajalec jedilnega pribora, in mame Therese Mary (rojene Harrison, 1874-1950). Mlajša brata Hanly (1899-1983) in Carey (1902-1976) sta se rodila po tem, ko se je družina preselila najprej v vilo v Beckenham, nato pa v Kentu. Nekaj ​​mesecev po rojstvu je Enid zbolela in skoraj umrla zaradi oslovskega kašlja, vendar je po zaslugi očeta ozdravela. Do njega je gojila globoko naklonjenost. Oče je v njej vzbudil ljubezen do narave. V svoji avtobiografiji je pozneje o njem zapisala, da je "ljubil rože in ptice in divje živali in je vedel več o njih kot kdorkoli, kar sem jih kdaj srečala.« Nanjo je prenesel tudi svoje zanimanje za vrtnarjenje, umetnost, glasbo, literaturo in gledališče. Pogosto sta se skupaj sprehajala v naravi, kar pa ni bilo všeč njeni materi, ki ni kazala veliko zanimanja za udejstvovanje svoje hčerke. Enid je zlomilo, ko je oče kmalu po njenem trinajstem rojstnem dnevu zapustil družino zaradi druge ženske. Z materjo nikoli ni imela dobrega odnosa in se niti ni udeležila pogreba katerega od staršev.[1][2][3]

Med letoma 1907 in 1915 je Blytonova obiskovala St Christopher's School v Beckenhamu, na kateri je postala šolska prvakinja v tenisu in kapetanka ekipe za lacrosse. Od šolskih predmetov se je najbolj odlikovala v pisanju in se tako leta 1911 predstavila na otroškem pesniškem tekmovanju, ki ga je organiziral Arthur Mee. Ta jo je vzpodbujal k nadaljnjemu pisanju, enako vzpodbudo ji je dajala tudi teta šolskega prijatelja Mabel Attenborough. Njena mati je pisanje označila za izgubo časa in denarja.[1][3]

Kompleks Seckford Hall blizu Woodbridga, ki je navdihnil njeno pisanje

Oče jo je naučil zelo dobro igrati klavir. Verjel je, da bi lahko sledila stopinjam svoje sestre in postala poklicna glasbenica. Blytonova se je na koncu vendarle odločila, da je bolje, da se poda v pisateljske vode. Po končanem šolanju leta 1915 se je izselila iz družinske hiše in živela s prijateljico Mary Attenborough, nato pa z Georgom in Emily Hunt v Seckford Hallu v bližini Woodbridga v Suffolku. Ta kraj z domnevnim prostorom, kjer naj bi strašilo, in tajnim kanalom je bil navdih za njeno kasnejše pisanje. Kmalu je spoznala Ido Hunt, ki je poučevala na gimnaziji v Ipswichu in ji je predlagala, da bi delala kot učiteljica. Blytonova je sprejela predlog. V tem času je skoraj dokončno prekinila stik s svojo družino.[1]

Poznejše življenje[uredi | uredi kodo]

28. avgusta 1924 se je Blytonova poročila z majorjem Hughom Alexandrom Pollockom (1888-1971). Na poroko ni povabila svoje družine. Mož se je malo pred poroko ločil od prve žene, s katero je imel dva sinova. Pollock je bil urednik oddelka knjige v založniškem podjetju George Newnes, ki je postalo njen redni založnik. Prvotno sta živela v stanovanju v kraju Chelsea, nato v Beckenhamu, na koncu pa v Bourne Endu (v njenih delih imenovan Peterswood) od leta 1929. Prva hči Gillian se je rodila 15. julija 1931, po splavu leta 1934 pa še druga hčerka Imogen, rojena 27. oktobra 1935.[1][3]

Leta 1938 se je družina preselila v hišo v Beaconsfield. Sredi tridesetih let 20. stoletja se je Pollock (morda zaradi travme, ki mu jo je vtisnila prva svetovna vojna, obujal pa jo je med srečanji  z Winstonom Churchillom) umaknil iz javnega življenja in postal skrivni alkoholik. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je vključil v obrambo domovine. Takrat je ponovno srečal 19 let mlajšo pisateljico Ido Crowe, ki jo je sicer spoznal že pred leti, in ji ponudil delo tajnice. Zapletla sta se v romantično razmerje. Zakon Blytonove in Pollocka se je znašel v težavah. Ida Crowe je pozneje v svojih spominih zapisala, da je tudi Blytonova začela z nizom razmerij, med katerimi je bilo tudi lezbično z eno od varušk otrok. Leta 1941 je Blytonova začela resno razmerje z londonskim kirurgom Kennethom Fraserjem Darrellom Watersom. Pollock je odkril zvezo in zagrozil, da bo sprožil postopek za ločitev pred ženo, kar bi lahko pokvarilo njeno javno podobo. Na koncu sta se dogovorila, da je postopek sprožila Blytonova, ki je obljubila, da bo Pollocku omogočila dostop do hčera, če bo priznal nezvestobo. Po ločitvi je obljubo prelomila in dosegla prepoved stikov z otrokoma, za povrh pa je dosegla, da ni mogel več najti dela v založništvu. Pollock, ki se je z Ido Crowe poročil 26. oktobra 1943, je nadaljeval s popivanjem in bil leta 1950 prisiljen razglasiti osebni stečaj.

Enid Blyton in Darrell Waters sta se poročila v Westminstru 20. oktobra 1943. Kmalu po poroki je Blytonova spremenila priimek svojih hčera v Darrell Waters in javno sprejela svojo novo vlogo srečno poročene in predane zdravnikove žene. Leta 1945 je po petih mesecih nosečnosti po padcu z lestve splavila. Otrok bi bil prvi otrok Darrella Watersa in hkrati sin, po katerem sta oba hrepenela.[3]

Njeno zdravje se je začelo slabšati leta 1957, ko se je med igro golfa začela pritoževati zaradi občutka omedlevice in težke sape. Leta 1960 so se pojavili prvi znaki demence. Njen zastopnik George Greenfield se je pozneje spominjal, da je bilo nepredstavljivo za eno "najbolj znanih in uspešnih otroških avtorjev z ogromno energije in računalniškim spominom", da je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo v svojih srednjih šestdesetih letih. Stanje se je še poslabšalo, ko je začelo pešati tudi zdravje njenega moža, ki je naposled umrl 15. septembra 1967.[1]

V mesecih po moževi smrti je Blytonova slabela in se zato tri mesece pred smrtjo preselila v negovalni dom v Hampsteadu, predelu Londona. Umrla je 28. novembra 1968 v starosti 71 let. Njene posmrtne ostanke so kremirali v krematoriju Golders Green Crematorium, kjer se še danes nahaja njen pepel.[1]

Življenjska zgodba Enid Blyton je bila uprizorjena v filmu Enid iz leta 2009, kjer je glavno vlogo odigrala Helena Bonham Carter.

Zgodnje delo[uredi | uredi kodo]

Spominska plošča na hiši v Chessingtonu, v kateri je živela v letih 1920-1924

Leta 1920 se je Blytonova preselila v Chessington in začela pisati v svojem prostem času. Naslednje leto je zmagala na pisateljskem tekmovanju z esejem "On the Popular Fallacy that to the Pure All Things are Pure." Zaradi tega uspeha so se razni založniki začeli zanimati za njene kratke zgodbe in pesmi.[1][4]

Prva izdana knjiga Enid Blyton je bila 24- stranska pesniška zbirka Child Whispers leta 1922. Ilustrirala jo je njena prijateljica iz šole Phyllis Chase, ki je z njo sodelovala še pri nekaterih njenih zgodnejših delih. Kmalu potem je začela objavljat v publikacijah Teachers' World, kjer so bile njene pesmi objavljene poleg del Rudyarda Kiplinga, Walterja de la Mareja in G. K. Chestertona.[4]

Julija 1923 je izdala Real Fairies, zbirko s 33-imi pesmimi, napisanimi posebej za to zbirko, le ena pesem se je pred tem pojavila v eni od revij. Naslednje leto je izšla knjiga The Enid Blyton Book of Fairies, ki jo je ilustriral Horace J. Knowles, leta 1926 pa Book of Brownies. Nekaj knjig in iger je izšlo tudi leta 1927, med drugim A Book of Little Plays in The Play's the Thing, ki jo je ilustriral Alfred Bestall.[5]

V tridesetih letih 20. stoletja se je Blytonova začela zanimati za različne zgodovinske mite, med njimi za tiste iz antične Grčije in Rima. Leta 1930 so tako izšle knjige The Knights of the Round Table, Tales of Ancient Greece in Tales of Robin Hood. V knjigi Tales of Ancient Greece je Enid Blyton na novo napisala 16 dobro poznanih mitov iz antične Grčije, pri čemer pa je raje uporabila latinska imena in si izmislila pogovore med osebami. Leta 1934 so izšle The Adventures of Odysseus, Tales of the Ancient Greeks and Persians in Tales of the Romans.[6]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 "Chronology". The Enid Blyton Society. Pridobljeno dne 18. 3. 2017. 
  2. ^ Blyton, Enid (1952). The Story of My Life. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 Bensoussane, Anita. "A Biography of Enid Blyton—The Story of Her Life". The Enid Blyton Society. Pridobljeno dne 18. 3. 2017. 
  4. ^ 4,0 4,1 Stoney, Barbara (2006). Enid Blyton: The Biography (Kindle ed.). History Press. 
  5. ^ "Real Fairies". The Enid Blyton Society. Pridobljeno dne 18. 3. 2017. 
  6. ^ Commire, Anne (1981). Something About the Author. Gale Research. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]