Pojdi na vsebino

Emilija Mlakar Branc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Emilija Mlakar Branc
RojstvoEmilija Mlakar
10. november 1901({{padleft:1901|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})
Ptuj
Smrt25. junij 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (87 let)
Ptuj
DržavljanstvoAvstro-Ogrska
 Kraljevina Jugoslavija
 SFRJ
Poklicmatematičarka, asistentka na univerzi, profesorica, piska učbenikov
SorodnikiAlbin Mlakar (brat)

Emilija Mlakar Branc, slovenska matematičarka, profesorica matematike in avtorica matematičnih učbenikov, * 10. november, 1901, Ptuj, † 25. junij 1989, Ptuj. Leta 1928 je postala prva ženska, ki je na Univerzi v Ljubljani diplomirala iz matematike.[1] Bila je avtorica in soavtorica več učbenikov iz geometrije in stereometrije, ki so bili večkrat ponatisnjeni.[2]

Otroštvo

[uredi | uredi kodo]

Rojena je bila 10. novembra 1901 na Ptuju, kamor se je leta 1899 preselila njena družina iz Moškanjcev, kjer je njena mati Marjeta Beg stregla v gostilni, njen oče Štefan Mlakar pa delal kot postajenačelnik.[3][4] Imela je dvanajst bratov in sester, od katerih jih je osem dočakalo odraslost. Med njimi je bil kasnejši oficir Avstro-Ogrski armadi Albin Mlakar (1890–1946). Njena starša sta vse svoje preživele otroke poslala v šole, tudi Emilijo, ki je maturirala leta 1924.[4][5]

Izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Po zaključenem osnovnem in srednjem šolanju se je vpisala na študij matematike – pedagoške smeri na Filozofski fakulteti v Ljubljani (drugih smeri študija matematike takrat fakulteta še ni nudila).[6][1][7] V času študija je skupaj z mlajšim bratom, dijakom, stanovala kot podnajemnica v stanovanju v Ljubljani.[6] Na fakulteti je bil njen sošolec Janko Branc (1902–1963) iz Kranjske Gore, kasnejši predavatelj za matematiko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, s katerim se je 14. julija 1928 poročila.[3][8] Otrok (vsaj takih, ki bi dočakali odraslost) nista imela.[9] Leta 1928 je kot prva ženska in trinajsta nasploh diplomirala iz matematike na Univerzi v Ljubljani.[1][10][11][12][7]

Po diplomi se je leta 1929 zaposlila kot profesorica na Državni realni gimnaziji kraljeviča Andreja v Ptuju (sedanja Gimnazija Ptuj).[13] Leta 1930 se je zaposlila kot asistentka za fiziko na Tehniški fakulteti v Ljubljani,[14][a] kjer je bila zaposlena do leta 1933.[5] Leta 1932 je naredila profesorski izpit na Ljubljanski univerzi.[15] Leta 1933 se je zaposlila kot profesorica matematike in fizike na Državni realni gimnaziji v Kranju (sedanja Gimnazija Kranj), kjer je ostala eno leto.[5] Leta 1934 je bila premeščena na Državno klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je kot profesorica matematike in fizike delala do leta 1937, ko je bila premeščena na Državno žensko realno gimnazijo (sedanja Gimnazija Poljane).[5][11][12] Tam je poleg službe profesorice matematike in fizike opravljala tudi službo poslovodkinje ter varuhinje fizikalne zbirke, učiteljske knjižnjice in knjižnjice podpornega društva.[12] Med letoma 1952 in 1955 je kot članica DMFA-ja poleg službe poučevala tudi matematiko na splošnem izobraževalnem tečaju iz matematike in fizike, pod okriljem Ljudske univerze.[16] Tam je bila med njenimi učenci tudi kasnejša kemičarka Aleksandra Kornhauser Frazer, ki je kasneje dejala, da jo je prav Emilija Mlakar Branc "za celo življenje posvetila v logično razmišljanje".[17] Emilija Mlakar Branc je sama in s soavtorji med letoma 1937 in 1952 napisala štiri učbenike o geometriji in dve zbirki nalog iz stereometrije, ki so bile večkrat ponatisnjene.[18][19][20][21][22][23][24][2]

Poznejše življenje in smrt

[uredi | uredi kodo]

Leta 1963 ji je po dolgi bolezni umrl mož.[8] Po upokojitvi se je preselila k sorodnikom na Ptuj. Umrla je 25. junija 1989 na Ptuju.[9][3] Pokopana je bila pokopališču Rogoznica na Ptuju.[9]

Biblografija

[uredi | uredi kodo]
  • Geometrija za tretji in četrti razred srednjih šol (učbenik, skupaj z Milanom Zieglerjem in Albinom Žabkarjem, Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna, 1937)[18]
  • Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Del 1. (učbenik, skupaj s Slavico Jelenc, Milanom Zieglerjem in Albinom Žabkarjem, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1947)[19]
  • Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Del 2. (učbenik, skupaj s Slavico Jelenc, Milanom Zieglerjem in Albinom Žabkarjem, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1947)[20]
  • Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Del 3. (učbenik, skupaj s Slavico Jelenc, Milanom Zieglerjem in Albinom Žabkarjem, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1947)[21]
  • Zbirka nalog iz planimetrije in stereometrije : I. in II. del. (zbirka vaj, skupaj s Francom Čemažarjem, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1947)[23]
  • Geometrija za nižje razrede srednjih šol : IV. del. (učbenik, skupaj s Slavico Jelenc, Milanom Zieglerjem in Albinom Žabkarjem, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1952)[22]
  • Vaje iz stereometrije (zbirka vaj, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1952)[24]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 »Okrogla miza ob Dnevu žensk v matematiki v sredo, 15. maja«. www.dmfa.si. DMFA Slovenije. 2024. Pridobljeno 26. februarja 2026.
  2. 1 2 »Emilija Branc«. bib.cobiss.net. Pridobljeno 26. februarja 2026.
  3. 1 2 3 »Krstna knjiga / Taufbuch - 02146 | 147 Ptuj - Sv. Peter in Pavel | Nadškofija Maribor | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Nadškofijski arhiv Maribor. 1900–1903. Pridobljeno 27. februarja 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)
  4. 1 2 Švajncer, Janez J. (1990). »Albin Mlakar- pozabljeni vojak«. Kronika. Vol. 1/2. str. 50–55.
  5. 1 2 3 4 »3. Državna realna gimnazija v Kranju«. Stalež šolstva in učiteljstva ter prosvetnih in kulturnih ustanov v Dravski banovini. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil, Ljubljana. 1934. str. 20–21.
  6. 1 2 »Popis prebivalstva Ljubljane«. www.sistory.si. Mesto Ljubljana. 1928. Pridobljeno 26. februarja 2026.
  7. 1 2 »Diplome iz matematike in astronomije na univerzi v Ljubljani« (PDF). Obzornik za matematiko in fiziko. Vol. 2. Ljubljana. december 1967. str. 85–88.
  8. 1 2 Vidav, Ivan (november 1963). »Višji predavatelj Janko Branc« (PDF). Obzornik za matematiko in fiziko. Vol. 3. str. 136.
  9. 1 2 3 »Emilija Branc - Osmrtnica«. Delo. Vol. 147. 27. junij 1989. str. 15.
  10. »Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1937/38«. zvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani. Ljubljana: Državna klasična gimnazija, Ljubljana. 1938. str. 4–5.
  11. 1 2 »Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1933/34«. zvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani. Ljubljana: Državna klasična gimnazija, Ljubljana. 1934. str. 3–7.
  12. 1 2 3 »Učiteljski zbor«. Izvestje državne ženske realne gimnazije. Državna ženska realna gimnazija v Ljubljani. 1940. str. 3–9.
  13. »Klasifikacija«. Izvestje Državne realne gimnazije kraljeviča Andreja. Državna realna gimnazija kraljeviča Andreja v Ptuju. 1930. str. 21-26.
  14. »Popis prebivalstva Ljubljane«. www.sistory.si. Mesto Ljubljana. 1931. Pridobljeno 26. februarja 2026.
  15. »Osebne vesti«. Slovenec. Vol. 149. Ljudska tiskarna. 3. julij 1932. str. 5.
  16. »Pregled delovanja DMFA Slovenije«. Jubilejni zbornik ob 60-letnici DMFA Slovenije, Bled, 6. – 7. 11. 2009 (PDF). DMFA. 2009. str. 5–52. ISSN 1318-8429.
  17. Pivec, Franci (26. oktober 2020). »V spomin legendarni AKF«. Blog COBISS (v singalščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2026. Pridobljeno 27. februarja 2026.
  18. 1 2 Ziegler, Milan; Žabkar, Albin; Mlakar Branc, Emilija (1937). Geometrija za tretji in četrti razred srednjih šol. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna. COBISS 3999833.
  19. 1 2 Mlakar Branc, Emilija; Jelenc, Slavica; Ziegler, Milan; Žabkar, Albin (1947). Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Del 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 34530561.
  20. 1 2 Mlakar Branc, Emilija; Jelenc, Slavica; Ziegler, Milan; Žabkar, Albin (1947). Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Del 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 34542337.
  21. 1 2 Mlakar Branc, Emilija; Jelenc, Slavica; Ziegler, Milan; Žabkar, Albin (1947). Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Del 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 34550785.
  22. 1 2 Mlakar Branc, Emilija; Jelenc, Slavica; Ziegler, Milan; Žabkar, Albin (1952). Geometrija za nižje razrede srednjih šol : IV. del. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 275742208.
  23. 1 2 Mlakar Branc, Emilija; Čemažar, Franc (1947). Zbirka nalog iz planimetrije in stereometrije : I. in II. del. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 28209409.
  24. 1 2 Mlakar Branc, Emilija (1952). Vaje iz stereometrije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 69652992.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Od 1919 do 1925 je bil vpis na študij matematike in fizike skupen. Kdor ga je uspešno končal z diplomskim izpitom, na katerem sta bila oba predmeta enakovredna (glavna), je postal tako matematik kot fizik in je imel pravico oba predmeta poučevati v vseh razredih gimnazije.