Emilija Mlakar Branc
| Emilija Mlakar Branc | |
|---|---|
| Rojstvo | Emilija Mlakar 10. november 1901 Ptuj |
| Smrt | 25. junij 1989 (87 let) Ptuj |
| Državljanstvo | Avstro-Ogrska |
| Poklic | matematičarka, asistentka na univerzi, profesorica, piska učbenikov |
| Sorodniki | Albin Mlakar (brat) |
Emilija Mlakar Branc, slovenska matematičarka, profesorica matematike in avtorica matematičnih učbenikov, * 10. november, 1901, Ptuj, † 25. junij 1989, Ptuj. Leta 1928 je postala prva ženska, ki je na Univerzi v Ljubljani diplomirala iz matematike.[1] Bila je avtorica in soavtorica več učbenikov iz geometrije in stereometrije, ki so bili večkrat ponatisnjeni.[2]
Otroštvo
[uredi | uredi kodo]Rojena je bila 10. novembra 1901 na Ptuju, kamor se je leta 1899 preselila njena družina iz Moškanjcev, kjer je njena mati Marjeta Beg stregla v gostilni, njen oče Štefan Mlakar pa delal kot postajenačelnik.[3][4] Imela je dvanajst bratov in sester, od katerih jih je osem dočakalo odraslost. Med njimi je bil kasnejši oficir Avstro-Ogrski armadi Albin Mlakar (1890–1946). Njena starša sta vse svoje preživele otroke poslala v šole, tudi Emilijo, ki je maturirala leta 1924.[4][5]
Izobraževanje
[uredi | uredi kodo]Po zaključenem osnovnem in srednjem šolanju se je vpisala na študij matematike – pedagoške smeri na Filozofski fakulteti v Ljubljani (drugih smeri študija matematike takrat fakulteta še ni nudila).[6][1][7] V času študija je skupaj z mlajšim bratom, dijakom, stanovala kot podnajemnica v stanovanju v Ljubljani.[6] Na fakulteti je bil njen sošolec Janko Branc (1902–1963) iz Kranjske Gore, kasnejši predavatelj za matematiko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, s katerim se je 14. julija 1928 poročila.[3][8] Otrok (vsaj takih, ki bi dočakali odraslost) nista imela.[9] Leta 1928 je kot prva ženska in trinajsta nasploh diplomirala iz matematike na Univerzi v Ljubljani.[1][10][11][12][7]
Delo
[uredi | uredi kodo]Po diplomi se je leta 1929 zaposlila kot profesorica na Državni realni gimnaziji kraljeviča Andreja v Ptuju (sedanja Gimnazija Ptuj).[13] Leta 1930 se je zaposlila kot asistentka za fiziko na Tehniški fakulteti v Ljubljani,[14][a] kjer je bila zaposlena do leta 1933.[5] Leta 1932 je naredila profesorski izpit na Ljubljanski univerzi.[15] Leta 1933 se je zaposlila kot profesorica matematike in fizike na Državni realni gimnaziji v Kranju (sedanja Gimnazija Kranj), kjer je ostala eno leto.[5] Leta 1934 je bila premeščena na Državno klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je kot profesorica matematike in fizike delala do leta 1937, ko je bila premeščena na Državno žensko realno gimnazijo (sedanja Gimnazija Poljane).[5][11][12] Tam je poleg službe profesorice matematike in fizike opravljala tudi službo poslovodkinje ter varuhinje fizikalne zbirke, učiteljske knjižnjice in knjižnjice podpornega društva.[12] Med letoma 1952 in 1955 je kot članica DMFA-ja poleg službe poučevala tudi matematiko na splošnem izobraževalnem tečaju iz matematike in fizike, pod okriljem Ljudske univerze.[16] Tam je bila med njenimi učenci tudi kasnejša kemičarka Aleksandra Kornhauser Frazer, ki je kasneje dejala, da jo je prav Emilija Mlakar Branc "za celo življenje posvetila v logično razmišljanje".[17] Emilija Mlakar Branc je sama in s soavtorji med letoma 1937 in 1952 napisala štiri učbenike o geometriji in dve zbirki nalog iz stereometrije, ki so bile večkrat ponatisnjene.[18][19][20][21][22][23][24][2]
Poznejše življenje in smrt
[uredi | uredi kodo]Leta 1963 ji je po dolgi bolezni umrl mož.[8] Po upokojitvi se je preselila k sorodnikom na Ptuj. Umrla je 25. junija 1989 na Ptuju.[9][3] Pokopana je bila pokopališču Rogoznica na Ptuju.[9]
Biblografija
[uredi | uredi kodo]- Geometrija za tretji in četrti razred srednjih šol (učbenik, skupaj z Milanom Zieglerjem in Albinom Žabkarjem, Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna, 1937)[18]
- Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Del 1. (učbenik, skupaj s Slavico Jelenc, Milanom Zieglerjem in Albinom Žabkarjem, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1947)[19]
- Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Del 2. (učbenik, skupaj s Slavico Jelenc, Milanom Zieglerjem in Albinom Žabkarjem, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1947)[20]
- Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Del 3. (učbenik, skupaj s Slavico Jelenc, Milanom Zieglerjem in Albinom Žabkarjem, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1947)[21]
- Zbirka nalog iz planimetrije in stereometrije : I. in II. del. (zbirka vaj, skupaj s Francom Čemažarjem, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1947)[23]
- Geometrija za nižje razrede srednjih šol : IV. del. (učbenik, skupaj s Slavico Jelenc, Milanom Zieglerjem in Albinom Žabkarjem, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1952)[22]
- Vaje iz stereometrije (zbirka vaj, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1952)[24]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 »Okrogla miza ob Dnevu žensk v matematiki v sredo, 15. maja«. www.dmfa.si. DMFA Slovenije. 2024. Pridobljeno 26. februarja 2026.
- 1 2 »Emilija Branc«. bib.cobiss.net. Pridobljeno 26. februarja 2026.
- 1 2 3 »Krstna knjiga / Taufbuch - 02146 | 147 Ptuj - Sv. Peter in Pavel | Nadškofija Maribor | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Nadškofijski arhiv Maribor. 1900–1903. Pridobljeno 27. februarja 2026.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava) - 1 2 Švajncer, Janez J. (1990). »Albin Mlakar- pozabljeni vojak«. Kronika. Vol. 1/2. str. 50–55.
- 1 2 3 4 »3. Državna realna gimnazija v Kranju«. Stalež šolstva in učiteljstva ter prosvetnih in kulturnih ustanov v Dravski banovini. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil, Ljubljana. 1934. str. 20–21.
- 1 2 »Popis prebivalstva Ljubljane«. www.sistory.si. Mesto Ljubljana. 1928. Pridobljeno 26. februarja 2026.
- 1 2 »Diplome iz matematike in astronomije na univerzi v Ljubljani« (PDF). Obzornik za matematiko in fiziko. Vol. 2. Ljubljana. december 1967. str. 85–88.
- 1 2 Vidav, Ivan (november 1963). »Višji predavatelj Janko Branc« (PDF). Obzornik za matematiko in fiziko. Vol. 3. str. 136.
- 1 2 3 »Emilija Branc - Osmrtnica«. Delo. Vol. 147. 27. junij 1989. str. 15.
- ↑ »Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1937/38«. zvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani. Ljubljana: Državna klasična gimnazija, Ljubljana. 1938. str. 4–5.
- 1 2 »Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1933/34«. zvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani. Ljubljana: Državna klasična gimnazija, Ljubljana. 1934. str. 3–7.
- 1 2 3 »Učiteljski zbor«. Izvestje državne ženske realne gimnazije. Državna ženska realna gimnazija v Ljubljani. 1940. str. 3–9.
- ↑ »Klasifikacija«. Izvestje Državne realne gimnazije kraljeviča Andreja. Državna realna gimnazija kraljeviča Andreja v Ptuju. 1930. str. 21-26.
- ↑ »Popis prebivalstva Ljubljane«. www.sistory.si. Mesto Ljubljana. 1931. Pridobljeno 26. februarja 2026.
- ↑ »Osebne vesti«. Slovenec. Vol. 149. Ljudska tiskarna. 3. julij 1932. str. 5.
- ↑ »Pregled delovanja DMFA Slovenije«. Jubilejni zbornik ob 60-letnici DMFA Slovenije, Bled, 6. – 7. 11. 2009 (PDF). DMFA. 2009. str. 5–52. ISSN 1318-8429.
- ↑ Pivec, Franci (26. oktober 2020). »V spomin legendarni AKF«. Blog COBISS (v singalščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2026. Pridobljeno 27. februarja 2026.
- 1 2 Ziegler, Milan; Žabkar, Albin; Mlakar Branc, Emilija (1937). Geometrija za tretji in četrti razred srednjih šol. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna. COBISS 3999833.
- 1 2 Mlakar Branc, Emilija; Jelenc, Slavica; Ziegler, Milan; Žabkar, Albin (1947). Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Del 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 34530561.
- 1 2 Mlakar Branc, Emilija; Jelenc, Slavica; Ziegler, Milan; Žabkar, Albin (1947). Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Del 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 34542337.
- 1 2 Mlakar Branc, Emilija; Jelenc, Slavica; Ziegler, Milan; Žabkar, Albin (1947). Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Del 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 34550785.
- 1 2 Mlakar Branc, Emilija; Jelenc, Slavica; Ziegler, Milan; Žabkar, Albin (1952). Geometrija za nižje razrede srednjih šol : IV. del. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 275742208.
- 1 2 Mlakar Branc, Emilija; Čemažar, Franc (1947). Zbirka nalog iz planimetrije in stereometrije : I. in II. del. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 28209409.
- 1 2 Mlakar Branc, Emilija (1952). Vaje iz stereometrije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 69652992.
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Od 1919 do 1925 je bil vpis na študij matematike in fizike skupen. Kdor ga je uspešno končal z diplomskim izpitom, na katerem sta bila oba predmeta enakovredna (glavna), je postal tako matematik kot fizik in je imel pravico oba predmeta poučevati v vseh razredih gimnazije.