Veliki vinski veščec

Veliki vinski veščec
	;
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Arthropoda (členonožci);
Razred:	Insecta (žuželke);
Red:	Lepidoptera (metulji);
Naddružina:	Bombycoidea (prelci);
Družina:	Sphingidae (veščci);
Rod:	Deilephila;
Vrsta:	D. elpenor;
Znanstveno ime
	Deilephila elpenor; (Linnaeus, 1758)
Sinonimi
	seznam Sphinx elpenor Linnaeus, 1758; Chaerocampa lewisii Butler, 1875; Elpenor vitis Oken, 1815; Chaerocampa elpenor alboradiata Lambillion, 1913; Chaerocampa elpenor cinerescens Newnham, 1900; Deilephila elpenor argentea Burrau, 1950; Deilephila elpenor philippsi Niepelt, 1921; Deilephila elpenor tristis Lempke & Stolk, 1986; Deilephila elpenor vautrini Austaut, 1907; Eumorpha elpenor clara Tutt, 1904; Eumorpha elpenor obsoleta Tutt, 1904; Eumorpha elpenor pallida Tutt, 1904; Eumorpha elpenor unicolor Tutt, 1904; Eumorpha elpenor virgata Tutt, 1904; Pergesa elpenor daubi Niepelt, 1908; Pergesa elpenor distincta Meyer, 1969; Pergesa elpenor hades Rebel, 1910; Pergesa elpenor lugens Niepelt, 1926; Pergesa elpenor scheiderbaueri Gschwandner, 1924; Pergesa elpenor szechuana Chu & Wang, 1980; ;

Veliki vinski veščec (znanstveno ime Deilephila elpenor) je vrsta nočnih metuljev iz družine veščcev, ki je razširjena po Palearktiki.^[2]

Opis[uredi | uredi kodo]

Zaradi svoje značilne olivne in rožnate obarvanosti je veliki vinski veščec ena najbolj lahko prepoznavnih vrst veščcev,^[3] kljub temu pa je možna zamenjava za podobnega malega vinskega veščca, ki pa je, kot pove že ime, mnogo manjši.^[4] Veliki vinski veščec ima rožnato obrobljena prednja krila, ki so v sredini obarvana olivno rjavo z belo piko na sredini krila. Zadnja krila so v sredini črno obarvana, rob pa je prav tako rožnate barve. Glava, oprsje in trup so prav tako olivno rjave barve z rožnatimi progami.^[5]

Veliki vinski veščec ima odličen nočni vid in lahko razloči barve celo v temi. Znanstveniki so barvni nočni vid na živalih med prvimi dokazali prav na velikem vinskem veščcu.^[6] Zaradi te svoje sposobnosti nočnega razločevanja barv, se veliki vinski veščec hrani z medičino na cvetovih, ki so odprti ponoči. Med hranjenjem lahko ta metulj lebdi na mestu,^[7] podobno kot dnevni velerilec. Gre za pomembnega opraševalca nočno cvetočih rastlin.^[8]

Samec, hrbtna stran
Samec, trebušna stran
Samica, hrbtna stran
Samica, trebušna stran

Podvrste[uredi | uredi kodo]

V preteklosti sta bili priznani dve podvrsti velikega vinskega veščca; Deilephila elpenor elpenor in Deilephila elpenor lewisii, kar pa danes ni več splošno priznano. Podobno velja za nekdanjo podvrsto Deilephila elpenor szechuana, ki danes prav tako ni več splošno priznana kot podvrsta, temveč kot sinonim za podvrsto Deilephila elpenor elpenor. Tako je danes kot podvrsta priznana le še Deilephila elpenor macromera, ki je razširjena po delih južne Kitajske, severne Indije, Butana in Mjanmarja.^[9]

Samec Deilephila elpenor macromera, hrbtna stran
Samec Deilephila elpenor macromera, trebušna stran

Reference[uredi | uredi kodo]

↑ »CATE Creating a Taxonomic eScience - Sphingidae«. Cate-sphingidae.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 1. novembra 2011.
↑ Bestmann, H. J.; Erler, J.; Garbe, W.; Kern, F.; Martischonok, V.; Schäfer, D.; Vostrowsky, O.; Wasserthal, L. T. (1992). »Pheromone components of the female elephant hawk-moth, Deilephila elpenor, and the silver-striped hawk-moth, Hippotion celerio«. Experientia. 48 (6): 610–613. doi:10.1007/BF01920249. Pridobljeno 22. oktobra 2017.
↑ Waring, Paul; Townsend, Martin (9. februar 2017). Field Guide to the Moths of Great Britain and Ireland: Third Edition (v angleščini). Bloomsbury Publishing. ISBN 9781472930323.
↑ »Elephant Hawk-moth and caterpillar | Wildlife Insight«. Wildlife Insight (v britanski angleščini). Pridobljeno 22. oktobra 2017.
↑ South, Richard (1907). The Moths of the British Isles (v angleščini). F. Warne & Company.
↑ Warrant, Eric (1. oktober 2004). »Vision in the dimmest habitats on Earth«. Journal of Comparative Physiology A (v angleščini). 190 (10): 765–789. doi:10.1007/s00359-004-0546-z. ISSN 0340-7594. PMID 15375626.
↑ Hallam, Bridget; Floreano, Dario; Hallam, John; Hayes, Gillian; Meyer, Jean-Arcady (2002). From Animals to Animats 7: Proceedings of the Seventh International Conference on Simulation of Adaptive Behavior (v angleščini). MIT Press. ISBN 9780262582179.
↑ White, Richard H.; Stevenson, Robert D.; Bennett, Ruth R.; Cutler, Dianne E.; Haber, William A. (1994). »Wavelength Discrimination and the Role of Ultraviolet Vision in the Feeding Behavior of Hawkmoths«. Biotropica. 26 (4): 427–435. doi:10.2307/2389237. JSTOR 2389237.
↑ Pittaway, A. R. (2018). »Deilephila [Laspeyres], 1809«. Sphingidae of the Western Palaearctic. Pridobljeno 18. decembra 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Veliki vinski veščec

"69.016 BF1991 Elephant Hawk-moth Deilephila elpenor (Linnaeus, 1758)". UKMoths.
More images, UK Virtual Field Guide
Opis na The Moths of the British Isles
Lepiforum e.V.

[1] »CATE Creating a Taxonomic eScience - Sphingidae«. Cate-sphingidae.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 1. novembra 2011.

[:0-2] Bestmann, H. J.; Erler, J.; Garbe, W.; Kern, F.; Martischonok, V.; Schäfer, D.; Vostrowsky, O.; Wasserthal, L. T. (1992). »Pheromone components of the female elephant hawk-moth, Deilephila elpenor, and the silver-striped hawk-moth, Hippotion celerio«. Experientia. 48 (6): 610–613. doi:10.1007/BF01920249. Pridobljeno 22. oktobra 2017.

[:1-3] Waring, Paul; Townsend, Martin (9. februar 2017). Field Guide to the Moths of Great Britain and Ireland: Third Edition (v angleščini). Bloomsbury Publishing. ISBN 9781472930323.

[:8-4] »Elephant Hawk-moth and caterpillar | Wildlife Insight«. Wildlife Insight (v britanski angleščini). Pridobljeno 22. oktobra 2017.

[:2-5] South, Richard (1907). The Moths of the British Isles (v angleščini). F. Warne & Company.

[:7-6] Warrant, Eric (1. oktober 2004). »Vision in the dimmest habitats on Earth«. Journal of Comparative Physiology A (v angleščini). 190 (10): 765–789. doi:10.1007/s00359-004-0546-z. ISSN 0340-7594. PMID 15375626.

[:13-7] Hallam, Bridget; Floreano, Dario; Hallam, John; Hayes, Gillian; Meyer, Jean-Arcady (2002). From Animals to Animats 7: Proceedings of the Seventh International Conference on Simulation of Adaptive Behavior (v angleščini). MIT Press. ISBN 9780262582179.

[:12-8] White, Richard H.; Stevenson, Robert D.; Bennett, Ruth R.; Cutler, Dianne E.; Haber, William A. (1994). »Wavelength Discrimination and the Role of Ultraviolet Vision in the Feeding Behavior of Hawkmoths«. Biotropica. 26 (4): 427–435. doi:10.2307/2389237. JSTOR 2389237.

[9] Pittaway, A. R. (2018). »Deilephila [Laspeyres], 1809«. Sphingidae of the Western Palaearctic. Pridobljeno 18. decembra 2018.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]