Borova skupina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Element 13. skupine)
Skupina 13 v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
IUPAC ime skupine 13
Ime po elementu borova skupina
Trivialno ime trieli
CAS številka skupine
(ZDA, vzorec A-B-A)
IIIA
stara IUPAC številka
(Evropa, vzorec A-B)
IIIB

↓ Perioda
2
Slika: Kosi bora
Bor (B)
5 Polkovina
3
Slika: Aluminijeva kovina
Aluminij (Al)
13 Druga kovina
4
Slika: Galijevi kristali
Galij (Ga)
31 Druga kovina
5
Slika: Pržna indijeva žica
Indij (In)
49 Druga kovina
6
Slika: Thallium pieces stored in a glass ampoule under argon atmosphere
Talij (Tl)
81 Druga kovina
7 Nihonij (Nh)
113 druga kovina

Legenda

prvobitni
sintetični element
p · p · u · z

Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov. Mednje spadajo bor (B), aluminij (Al), galij (Ga), indij (In), talij (Tl) in ununtrij (Uut). Elemente včasih imenujejo tudi zemeljske kovine, kar pa ni povsem res, ker spada bor med polkovine.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Bor je polkovina, drugi elementi pa so kovine iz tako imenovanih "poprehodnih skupin" oziroma kovine iz bloka p. Bor je v naravi redek, verjetno zaradi cepljenja jedra, ki ga povzročijo subatomski delci iz naravne radioaktivnosti. Aluminij je tretji najbolj pogost element v zemeljski skorji (7,4%).

Fizikalne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Nekatere fizikalne lastnosti elementov borove skupine so zbrane v naslednji preglednici:

Element Tališče
[K]
Vrelišče
[K]
Gostota
[kg/m3]
Trdota
[Mohsova lestvica]
Električna prevodnost
[S/m]
Bor 2349 4200 2460 9,3 1 · 10−4
Aluminij 933,47 2740 2700 2,75 37,7·106
Galij 302,91 2477 5904 1,5 6,76·106
Indij 429,75 2345 7310 1,2 11,6·106
Talij 577 1746 11850 1,2 6,17·106

Elektronska konfiguracija[uredi | uredi kodo]

Splošna elektronska konfiguracija elementov borove skupine je [X]ys2yp1, pri čemer je [X] elektronska konfiguracija žlahtnega plina iz prejšnje periode. Elementi od galija dalje imajo tudi orbitalo (y-1)d10, talij pa ima tudi orbitalo (y-2)f14.

Posamezni elementi imajo naslednje elektronske konfiguracije:

Z Element Elektronska konfiguracija
5 Bor [He] 2s22p1
13 Aluminij [Ne] 3s23p1
31 Galij [Ar] 3d104s24p1
49 Indij [Kr] 4d105s25p1
81 Talij [Xe] 4f145d106s26p1
81 Ununtrij [Rn] 5f146d107s27p1 (izračunana)

Splošno oksidacijsko stanje elementov je 3+. Talij in indij imata tudi oksidacijski stanji 1+, ki je pri taliju celo bolj pogosto kot +3.

Kemijske reakcije[uredi | uredi kodo]

Me v naslednjih kemijskih enačbah pomeni element iz borove skupine.

3Me + 3O2 → 2Me2O3
Talij tvori tudi Tl2O.
Diboran; dva centralna vodikova atoma sta istočasno vezana na oba borova atoma z vezjo 3c-2e
2Me + 3H2 → 2MeH3
Z vodikom reagirata samo bor in aluminij in tvorita kovalentna hidrida. Borov hidrid boran BH3 je hipotetična spojina, iz katere z vezjo s tremi centri in dvema elektronoma (3c-2e) nastane dimer diboran (B2H6). Molekule AlH3 so povezane z vodikovimi vezmi.
2Al + 6H2O → Al(OH)3 + 3H2
Reakcija poteče samo z aluminijem in na površini kovine ustvari pasivni sloj.
2Me + 3Cl2 → 2MeCl3
Talij tvori tudi TlCl.

Spojine[uredi | uredi kodo]

Borova kislina
  • Oksidi(III), hidroksidi in kisline:
    • Borov trioksid (B2O3) je kovalentna spojina. Spojina je higroskopna in z vodo tvori zelo šibko borovo kislino (H3BO3).
    • Aluminijev trioksid (Al2O3, glinica) je tudi higroskopna spojina, topna v bazah in kislinah. Z vodo tvori aluminijev hidroksid (Al(OH)3), ki je amfoteren.
    • Galijev trioksid (Ga2O3) z vodo tvori galijev hidroksid (Ga(OH)3).
    • Indijev trioksid (In2O3) z vodo tvori indijev hidroksid (In(OH)3), ki je bazičen.
    • Talijev(III) oksid (Ti2O3) z vodo tvori talijev(III) hidroksid (Tl(OH)3), ki je prav tako bazičen.
  • Spojine z vodikom:
    • Boran ((BH3)n) je tekočina ali plin z neprijetnim vonjem. Je zelo reaktiven, strupen in eksploziven. V diboranu sta dva borova atoma in dva vodikova atoma povezana samo z dvema elektronoma, tako da ima spojina strukturo B-H-B.
    • Aluminijev hidrid (AlH3, alan) je visokopolimeren prah, občutljiv na zrak in vodo, ki pri temperaturi preko 100 °C razpade. Molekule so med seboj povezane z vodikovimi vezmi.
  • Druge spojine:
    • Karboran je boran, ki vsebuje tudi ogljik, večinoma kot B10C2H12.
    • Borov karbid (B13C2) ima večjo trdoto kot diamant in se uporablja kot brusilno sredstvo ali za izdelavo predmetov, ki morajo biti odporni proti obrabi.
Borov nitrid ima aromatsko zgradbo
    • BN so borove spojina z dušikom v razmerju 1:1, ki imajo zgradbo podobno ogljikovodikom. Bor dobi manjkajoče elektronske pare od dušika.
      • Borov nitrid ima podobno zgradbo kot grafit.
      • Borazon (anorganski diamant) je zelo trda spojina s podobno kristalno strukturo kot diamant.
    • Aluminijev klorid (AlCl3) je higroskopen in se na vlažnem zraku kadi. Dim je sestavljen iz klorovodikove kisline (HCl) in aluminijevega hidroksida (Al(OH)3), ki nastaneta s hidrolizo klorida.
    • Aluminijev sulfat (Al2(SO4)3·12 H2O) je brezbarvna kristalna snov. Brezvodna spojina je bel prah.
    • Aluminijeve zlitine imajo boljše lastnosti kot sam aluminij. Najbolj znane zlitine so dural (4% Cu, 0,3% Mg, 1% Mn in 0,5% Si), magnalij (3–9% Mg) in silumin (do 14% Si).
    • Galijev klorid (GaCl3) tvori brezbarvne kristale.
    • Galijeve(III) spojine z elementi iz 15. skupine so polprevodniki:
      • galijev nitrid (GaN)
      • galijev fosfid (GaP)
      • galijev arzenid (GaSa)
      • galijev antimodid (GaSb)
    • Nekatere galijeve spojine so superprevodniki:
      • V3Ga (kritična temperatura 16,8 K)
      • Nb3Ga (kritična temperatura 14 K)
      • Zr3Ga (kritična temperatura 10 K)
    • Indijev(III) klorid (InCl3) kristalizira v obliki loščic. Je higroskopen, v plinski fazi pa dimerizira, tako kot vsi indijevi halogenidi. Indijev klorid pogosto tvori dvojne soli s klorido-kompleksom InCl3−6.
    • Zlitine z elementi iz 15. skupine služijo kot polprevodniki. V transformatorjih in tuljavah se uporabljajo kot feromagnetna jedra.
    • Talijev(I) sulfat (Tl2SO4) tvori brezbarvne, želo strupene kristale.
    • V natrijevem talidu (NaTl) tvorijo Ti ioni diamantno kristalno rešetko, v kateri vmesne prostore zapolnjujejo Na+ ioni.
    • Talijev(I) alkoksid nastane v reakciji talija z alkoholi. Spojina je tetramer kockaste oblike.
    • Talijev(I) oksid in talijev(I) hidroksid

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Elementi borove skupine sestavljajo 7,3% zemeljske skorje, večinoma kot oksidi. V tej količini je 99,96% aluminija, ostalih 0,06% pa si delijo

  • 51% bor,
  • 46% galij,
  • 3% indij in
  • 0,2% talij.

Minerali, ki vsebujejo aluminij:

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Hans Breuer: dtv-Atlas Chemie (Band 1: Allgemeine und anorganische Chemie). S. 114-129 (2000), ISBN 3-423-03217-0