Egerski pašaluk
Egerski pašaluk | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1596–1687 | |||||||||
 Zastava
 Grb
| |||||||||
 Zemljevid Egerskega pašaluka v letu 1609 | |||||||||
| Glavno mesto | Eger | ||||||||
| Skupni jeziki | madžarščina, hrvaščina, slovaščina, srbščina, turščina | ||||||||
| Vlada | Turško cesarstvo | ||||||||
| Paša | |||||||||
| Zgodovina | |||||||||
• Turško zavzetje Egerske trdnjave | 1596 | ||||||||
• Avstrijsko zavzetje Egerske trdnjave | 1687 | ||||||||
| |||||||||
| Danes del |  Madžarska  Slovaška  Hrvaška | ||||||||
Egerski pašaluk ( osmansko ایالت اگیر; Eyālet-i Egīr , [1] madžarsko Egri vilajet, srbsko Jegarski ejalet ali Јегарски ејалет) ali Pašaluk Eger je bila upravna teritorialna enota Osmanskega cesarstva, ustanovljena leta 1596 s prestolnico Eger.
Leta 1596 so bili po porazu avstrijske garnizije s strani turške vojske pod poveljstvom Mehmeda III. med Egersko kampanjo (12. oktobra) Egerska trdnjava in okoliška ozemlja, ki so bila prej pod avstrijskim nadzorom, vključena v Osmansko cesarstvo. Istega leta je bila s prenosom nekaterih okrožij iz Budimskega pašaluka ustanovljen novi pašaluk, ki je zajemal dele današnje Madžarske in Slovaške. Mesto je postalo glavno mesto istoimenskega pašaluka ali ejaleta. Turki so krščanske cerkve spremenili v mošeje, obnovili citadelo ter v mestu zgradili kopališča in minarete[2]. Po turški osvojitvi Egerja so se v pašaluk naselili Judje, izgnani iz Španije leta 1492.
Trdnjava, ki je 90 let služila kot pokrajinsko središče oziroma središče pašaluka. Turška oblast v osrednji Ogrski se je začela sesuvati po neuspehu drugega obleganja Dunaja in zasedbi Budima s strani vojvode Karla V. Lotarinškega. Trdnjava se je bila leta 1687 prisiljena predati habsburški vojski.
Prebivalstvo pašaluka je bilo etnično in versko raznoliko. Etnična sestava je vključevala Slovake in Madžare (ki so živeli predvsem na severu), Srbe (ki so živeli predvsem na jugu) in Muslimane različnega etničnega porekla (ki so živeli predvsem v mestih). Druge etnične skupnosti so vključevale Jude in Rome. Po avstrijskem zavzetju so bili Turki in Judje izgnani iz mesta.
Upravne delitve
[uredi | uredi kodo]Pašaluk je vključevala naslednje sandžake:
- Egerski sandžak (Eger)
- Segedinski sandžak (Szeged)
- Solnoški sandžak (Szolnok)
- Sečenijski sandžak (Szécsény)
- Hatvanski sandžak (Hatvan)
- Nogradski sandžak ( Nógrád )
- Filakovovski sandžak (Filakovo) (Njegovo središče je bilo v Rimavski Soboti)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Some Provinces of the Ottoman Empire«. Geonames.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2013. Pridobljeno 25. februarja 2013.
- ↑ Agnes (SZEGO) ORBAN, Ph.D. »Eger (Erlau), Hungary KehilaLink«. kehilalinks.jewishgen.org. Arhivirano iz spletišča dne 24. decembra 2016. Pridobljeno 6. januarja 2017.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Dr Dušan J. Popović, Srbi u Vojvodini, knjiga 1, Novi Sad, 1990.
- Agnes (SZEGO) ORBAN, Ph.D. Eger (Erlau), Hungary KehilaLink. kehilalinks.jewishgen.org.
- Super User. EGER. heves.zsidomult.hu.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Dolga vojna (osmanske vojne)
- Osmanska Ogrska
- Zgodovina osmanske Srbije