Efekt volovskega biča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Efekt volovskega biča: Povečevanje volatilnosti povpraševanja po oskrbovalni verigi od končnega kupca do proizvajalca.

Efekt volovskega biča je pojav, pri katerem se nihanje v povpraševanju povečuje z vsako stopnjo v oskrbovalni verigi. Do tega pojava pride, ker prodajalci na nihanje v povpraševanju s strani končnih kupcev odgovorijo s še večjim nihanjem v naročilih pri svojih dobaviteljih. Efekt deluje po celotni oskrbovalni verigi vse do proizvajalcev, kjer se odrazi v velikih nihanjih v proizvodnih potrebah. Zaradi pogostega pojavljanja je ta efekt poznan tudi kot prvi zakon dinamike oskrbovalne verige.

Primer efekta je igra stimulacije oskrbne verige proizvodnje in prodaje piva (angleško »Beer game«).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Eden izmed prvih omemb pojma efekt volovskega biča je opisal Jay Wright Forrester, ki je predstavil posledice spremenljivega povpraševanja v verižni industriji. Zaradi tega se koncept imenuje tudi »Forresterjev efekt« (Wang & Disney, 2016).

Pojem 'efekt volovskega biča' se je med prvimi praktično analiziral v podjetju Procter & Gamble (P&G) v 90. letih prejšnjega stoletja z namenom, da bi se razjasnila neskladnost naročil med samim podjetjem in dobavitelji. V P&G so ugotovili, da naročila za otroške plenice, ki so k njim prihajala od večjih posrednikov, nihajo veliko močneje, kot je nihanje dejanske prodaje v trgovinah. Prav tako se je izkazalo, da imajo naročila dobaviteljem surovin za plenice še večjo variabilnost. Jasno je bilo ugotovljeno, da je poraba plenic skozi leto bolj ali manj konstantna. Zato je bila močno povečana variabilnost naročil v gornjem delu verige presenetljiva in težko razumljiva (Wang & Disney, 2016).

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Med glavne vzroke za nastanek efekta ločimo 5 glavnih razlogov:

  • predvidevanje povpraševanja v povezavi z dolgim dobavnim rokom;
  • nakupovanje v svežnjih;
  • špekulativno nakupovanje;
  • spremenljiva cenovna politika;
  • pomanjkanje izmenjave informacij med partnerji v različnih stopnjah oskrbovalne verige.

Do povečanja nihanj v naročilih po oskrbni verigi (angleško supply chain management) prihaja zaradi pomanjkanja informacij in morebitni napačnih interpretacij sprememb v končnem povpraševanju. Če prihaja do napačnih informacij med večjimi členi znotraj verige, prihaja do še večjih variabilnosti v povpraševanju.

Pri nakupovanju v svežnjih gre preprosto zato, da podjetje ne naroča vsakega kosa posebej, potem ko prejšnjega proda, temveč večjo količino izdelkov naroči skupaj zaradi optimizacije stroškov transporta, naročanja in nabave.

Špekulativno nakupovanje se pojavi, ko povpraševanje preseže ponudbo in mora proizvajalec omejiti dobavo. Ker kupci vedo, da gre za tako omejitev, naročijo pretirano količino izdelkov, da si s tem zagotovijo vsaj količino, ki jo potrebuje. Proizvajalec zabeleži pretirano povečano povpraševanje, dejansko pa kasneje pride do zmanjša naročil in odpovedi starih naročil.

Do variabilnosti v naročilih med posameznimi členi oskrbovalne verige lahko pride tudi zaradi spremenljive politike cen – ob enkratnem znižanju cen se lahko enkratno povečajo naročila. To pa vpliva tudi na ostale člene v verigi in se tako pojavi efekt volovskega biča.

Zaradi pomanjkanje izmenjave informacij prihaja do kopičenja odvečnih zalog ali pomanjkanja produkt za dobavo med členi oskrbovalne verige. Primer je zmanjšano povpraševanje po določenem produktu, pri čemer dobavitelji še zmeraj planirajo dobavo v številu preteklih sezon.

Posledice[uredi | uredi kodo]

Posledice efekta volovskega biča so vidne v kopičenju odvečnih zalog oziroma v prekomerno ali premalo izkoriščenih kapacitetah, kar posledično vpliva na neravnovesje med povpraševanjem in ponudbo ter se lahko potencialno odraža tudi v nezmožnosti zadovoljevanja potreb kupcev. To pomeni, da je učinkovitost oskrbovalne verige oslabljena.

Ukrepi[uredi | uredi kodo]

Efekt volovskega biča lahko omilimo z različnimi ukrepi, ki se razlikujejo glede na vzroke nastanka samega efekta:

  • omogočenje pretoka informacij o končnem povpraševanju skozi celotno oskrbovalno verigo
  • skrajšanje dobavnih rokov
  • zmanjšanje stroškov obdelave naročil
  • zmanjšanje obsega in ferekvence posebnih ponudb
  • uvajanje drugačnih metod napovedovanja povpraševanja

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]