Edvard V. Angleški

Edvard V.
Edvard kot valižanski princ; slika iz leta 1477
Kralj Anglije
Vladanje	9. april 1483 – 25. junij 1483
Predhodnik	Edvard IV.
Naslednik	Rihard III.
Lord protektor	Rihard, vojvoda Gloucestrski
Rojstvo	2. november 1470 Westminster
Smrt	ne pred november 1483, julij 1483 (12 let) ali ne pred 1483 Tower of London
Rodbina	York
Oče	Edvard IV. Angleški
Mati	Elizabeta Woodville
Poklic	politik
Podpis
Izginotje	julij 1483 Londonski Tower, Anglija (star 12 let)

Edvard V. je bil najstarejši sin angleškega kralja Edvarda IV. in njegove žene Elizabete Woodville ter brat Elizabete Yorške, kasnejše žene Henrika VII., * 2. ali 4. november 1470, † verjetno leta 1483, London.

Življenje

Edvard V.

Edvarda je njegov oče že leta 1471 imenoval za valižanskega princa, se pravi dediča angleškega prestola. Njegovo odločitev je potrdil tudi parlament. Mladi princ je leta 1475, ko se je njegov oče odpravil na pohod v Francijo, dobil de iure polno suverenost nad Anglijo. De facto je to funkcijo opravljal svet svetovalcev in skrbnikov.

Preden je Edvard IV. 9. aprila 1483 po kratki bolezni nepričakovano umrl, je skrbništvo nad Edvardom in njegovim mlajšim bratom Rihardom Shrewsburyjskim zaupal svojemu bratu, bodočemu kralju Rihardu III., skupaj z regentstvom za dvanajstletnega princa. Oblast v kraljestvu je poskušala prevzeti močna družina kraljice vdove in dejansko prevzela zakladnico in kraljevo mornarico. Stric novega kralja se je povezal z dvema vplivnima članoma Tajnega sveta, Viljemom Hastingsom, 1. baronom Hastingsom, in Henrikom Staffordom, vojvodo Buckinghamskim, ter nasprotoval prevzemu oblasti družine Woodville. 30. aprila 1483 je v Stony Stratfordu prišlo do odločilnega spopada med Rihardom in Buckinghamom ter mladim kraljem, ki ga je spremljala močna telesna straža pod poveljstvom kraljevega strica Anthonyja Woodvillea, 2. grofa Riversa. Po začetnem zaslišanju so Riversa na Rihardov ukaz aretirali, ker je spodkopal Rihardov odnos z mladim kraljem. Rihard je nato nečaku pojasnil, da je njegova mati kršila zadnjo voljo in oporoko pokojnega kralja. Edvard V. se je nato prepustil skrbništvu svojega strica. Koliko vpliva je imel na to odločitev, ni jasno, saj sta bila hkrati z njim pridržana tudi njegov mentor Tomaž Vaughan in njegov polbrat Rihard Grey.

Kmalu zatem je Robert Stillington, škof Batha in Wellsa, v Londonu oznanil, da so otroci Elizabete Woodville in Edvarda IV. nezakonski, ker je bil kralj pred poroko zaročen z Eleonoro Talbot, takrat že pokojno hčerko grofa Shrewsburyjskega. Te obtožbe seveda ni bilo mogoče dokazati, vendar se je v Londonu hitro razširila. Logičen sklep je bil, da Edvard ni več zakoniti dedič prestola. Ali je Rihard verjel Stillingtonovim obtožbam ali je v njih videl samo priročno priložnost za uzurpacijo prestola, ostaja nejasno. 23. junija je Buckingham pred plemstvom zagovarjal Rihardovo zahtevo po prestolu, čez dva dni pa je parlament razglasil Riharda za zakonitega naslednika angleškega prestola. Edvard V. je s tem, ko je izgubil kraljevski naslov, izgubil tudi svoj pravni status. Parlament je v zvezi s tem nekaj mesecev pozneje objavil zakon Titulus Regius.

Grobnica Edvarda V. v Westminstrski opatiji

Edvard in njegov brat sta bila zaprta v Towerju. Po letu 1483 fantov ni nihče več videl, zato se na splošno domneva, da sta tisto leto umrla. Ali sta podlegla bolezni ali sta bila umorjena, ostaja predmet preiskav in ugibanj, za njuno smrt pa so osumljeni štirje posamezniki. Sir James Tyrrell je bil privrženec Riharda III. in bil takrat v Towerju po kraljevem ukazu. Njuno izginotje bi torej lahko pomenilo naročen umor, da bi iz dedovanja izločili morebitna tekmeca Riharda III. Močan motiv je imel tudi Buckingham, ki je tudi imel neomejen vstop v Tower. O njem se je zaradi tesnih vezi s Plantageneti govorilo, da ima ambicije po angleškem prestolu. Poleg Riharda III. se kot četrti osumljenec večkrat omenja bodoči kralj Henrik VII. Tudor, ki bi po zmagi nad Rihardom III. v bitki na Bosworthskem polju leta 1485 lahko izločil druge potencialne kandidate za prestol. Med vladavino Henrika VII. je več moških trdilo, da so sinovi Edvarda IV., vendar te trditve niso bile nikoli dokazane in niso ogrožale vladavine prvega tudorskega kralja.

Vira

• Michael Hicks: Edward V. The Prince in the Tower. Tempus, Stroud 2003, ISBN 0-7524-1996-X.
• Bertram Fields: Royal blood. King Richard III and the mystery of the princes. Sutton Books, Stroud 2006, ISBN 0-7509-4390-4.

Edvard V. Angleški Rodbina York Podveja Rodbina Plantagenet Rojen: 2. november 1470 Umrl: 1483?
Vladarski nazivi
Predhodnik:  Edvard IV.	Kralj Anglije Lord Irske 1483	Naslednik:  Rihard III.
Plemstvo Anglije
Predhodnik:  Edvard Westminstrski	Valižanski princ 1471–1483	Naslednik:  Edvard Middlehamski
	Vojvoda Cornwallski 1471–1483