Pojdi na vsebino

Edmund I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Edmund I.
Edmund v Rodoslovni kroniki angleških kraljev iz poznega 13. stoletje
Kralj Angležev
Vladanje27. oktober 939 - 26. maj 946
Kronanjeok. 1. decembra 939
PredhodnikEthelstan
NaslednikEadred
Rojstvook. 922
Kraljestvo Wessex
Smrt26. maj 946 (star 24–26 let)
Pucklechurch, Gloucestershire, Anglija
Pokop
Opatija Glastonbury
Zakonci
  • Elfgifu
  • Ethelfled
Potomci
RodbinaHiša Wessex
OčeEdvard Starejši
MatiEadgifu Kentska
Poklicvladar, vladar

Edmund I., tudi Edmund Veličastni, je bil od leta 939 do 946 anglosaški kralj Anglije, * okoli leta 922, † 26. maj 946, Pucklechurch.

Bil je četrti sin kralja Edvarda Starejšega in prvi sin njegove žene Eadgifu. Na prestolu je nasledil svojega polbrata Ethelstana.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Edmund je pred svojim prihodom na prestol skupaj s svojim bratom, kraljem Ethelstanom, sodeloval v bitki pri Brunanburhu. Anglosaška kronika poroča, da je anglosaška vojska v tej bitki premagala zavezniško vojsko, ki so jo sestavljali Škoti pod Konstantinom II., Briti iz kraljestva Strathclyde pod Eóganom I. in Vikingi iz Dublina pod Olafom Guthfrithssonom.[1][2]

Ob svojem prihodu na prestol leta 939 je bil prvi anglosaški monarh, čigar kraljestvo je obsegalo vso Anglijo, vključno z Northumbrijo.[3] Olaf Guthfrithsson je izkoristil nemire zaradi Ethelstanovega nasledstva[4] in konec leta 939 brez večjega odpora ponovno zavzel York.[5] Naslednje leto je prodrl globoko v Midlands, tako da je Edmund do konca prvega leta svojega vladanja izgubil ne le Northumbrijo, temveč tudi del Mercije severno od Watling Streeta.[6] Naslednje leto je Edmund oblegal Olafa, pri katerem je bival yorški nadškof Wulfstan. Wulfstan in bodoči canterburyjski nadškof Odo sta tistega leta uspela doseči mirovni sporazum med Edmundom in Olafom, s katerim je bila kot meja med obema kraljestvoma določena stara rimska cesta Watling Street.[7]

Olaf je umrl leta 941 med napadom na Northumbrijo. Njegov naslednik Olaf Sihtricson ni mogel obdržati osvojenih ozemelj, kar je Edmundu omogočilo, da je leta 942 ponovno zavzel Pet okrožij in Mercijo.[8] Ponovno zavzetje vzhodnega Midlanda je opevala kratka pesem v Anglosaški kroniki.[9] Leta 942 je Edmund zatrl upor v Walesu, ki ga je vodil Idwal Foel.[10]

Leta 944 je svojo pozornost ponovno usmeril na sever, pregnal Olafa Sihtricsona in tekmeca Ragnalda iz Yorka ter ponovno osvojil Northumbrijo.[11] Med Edmundovo vladavino je postalo jasno, da Northumbrija, čeprav jo je Ethelstan osvojil, še vedno ni sestavni del združene Anglije.[12][13]

Leta 945 je Edmund opustošil kraljestvo Strathclyde[14] in ga odstopil škotskemu kralju Malcolmu I. pod pogojem, da Malcolm z njim sklene zavezništvo. Ta odstop dokazuje, da je Edmund štel Northumbrijo za najsevernejšo mejo anglosaške Anglije.[15] Po legendi je v tej vojni padel tudi kralj Dunmail, zadnji vladar Kumbrije.

Leta 946 je Edmund poslal delegacijo v Zahodnofrankovsko kraljestvo, da bi dosegel osvoboditev in ponovno postavitev na oblast kralja Ludvika IV., ki je bil vzgojen na Ethelstanovem dvoru in ga je med bojem za oblast ujel Hugo Veliki. Zaradi Edmundove smrti pozneje istega leta njegova delegacija ni mogla vplivati na dogodke v Zahodni Frankovski.[16] Edmundov naslednik Eadred je moral vso svojo energijo usmeriti v zatrtje novega upora v Northumbriji, zato ni znano, ali je nadaljeval pogajanja s Franki.[17]

Edmund je imenoval Dunstana za opata Glastonburyjske opatije in mu podelil zemljo v Wiltshireu.[18] Čeprav Edmund ni tako vneto zagovarjal samostanske reforme kot njegov sin in naslednik Edgar v drugi polovici 10. stoletja, je bila uvedba Pravila svetega Benedikta v Glastonburyju pomemben korak k reformam, ki so se zgodile pozneje v 10. stoletju.[19][20]

Edmundova zakonodaja je znana po poskusih zajezitve krvnih maščevalnih sporov. Njegovi zakoni so vključevali tudi pomemben odlok o prisegi zvestobe.[21]

Kralja Edmunda I. je 26. maja 946 umoril Leofa, zločinec, ki se je vrnil iz izgnanstva, medtem ko je kralj med pretepom poskušal rešiti enega od svojih uradnikov.[22] Ker takrat nobeden od njegovih sinov ni bil dovolj star, da bi ga lahko naslkedil, je kralj postal njegov brat Eadred.

Družina

[uredi | uredi kodo]

Edmundova prva žena je bila Elfgiva, kasneje proglašena za svetnico. Njeno poreklo ni jasno. Umrla je okoli leta 944 v opatiji Shaftesbury. V prvem zakonu sta bila rojena:

Edmundova druga žena je bila Ethelfleda, hči grofa Alfgarja Wilsaetaškega. Umrla je po letu 975 kot redovnica v Shaftesburyju. Drugi zakon je ostal brez otrok.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ ASC A, str. 937
  2. ↑ F. M. Stenton, Anglo-Saxon England, str. 356
  3. ↑ B. Yorke, Wessex in the Early Middle Ages, str. 96
  4. ↑ T. D. Kendrick, A History of the Vikings, str. 254
  5. ↑ F.M. Stenton, Anglo-Saxon England, str. 357
  6. ↑ P. Stafford, The East Midlands in the Early Middle Ages, str. 115
  7. ↑ Symeonis Dunelmensis opera, str. 65
  8. ↑ F. M. Stenton, Anglo-Saxon England, str. 358
  9. ↑ ASC A, str. 942
  10. ↑ J.R. Davies: Wales und West Britain v: P. Stafford (ur.): A Companion to the Early Middle Ages, str. 343
  11. ↑ F.M. Stenton, Anglo-Saxon England, str. 358
  12. ↑ G. Jones, A History of the Vikings, str. 239
  13. ↑ ASC D, str. 941
  14. ↑ Annales Cambriae, s. a. 946 (945)
  15. ↑ F.M. Stenton, Anglo-Saxon England, str. 359
  16. ↑ F.M. Stenton, Anglo-Saxon England, str. 360
  17. ↑ A. Campbell, The End of the Kingdom of Northumbria, str. 95
  18. ↑ P.H. Sawyer, Anglo-Saxon Charters, nr. 466
  19. ↑ D.P. Kirby, The Making of Early England, str. 103
  20. ↑ R. Fleming, Kings and Lords in Conquest England, str. 31
  21. ↑ E. Green, Anglo-Saxon Audiences, str. 21
  22. ↑ Flores Historiarum, v. 1, str. 398
Primarni viri
  • Anglo-Saxon Charters: An Annotated List and Bibliography, Peter Hayes Sawyer (Hrsg.), Royal Historical Society, London 1968, ISBN 0-901050-18-0.
  • The Anglo-Saxon Chronicle: MS A v. 3, Janet Bately (Hrsg.), Brewer, Rochester (NY) 1986, ISBN 0-85991-103-9.
  • The Anglo-Saxon Chronicle: MS D v. 6, G. P. Cubbin (Hrsg.), Brewer, Cambridge 1996, ISBN 0-85991-467-4.
  • Annales Cambriae, John Williams (ur.), London 1860
  • Flodoard of Reims, Annales, Philippe Lauer (ur.), 1905
  • Matthew Paris, Flores Historiarum, Henry Richards Luard (ur.), Eyre and Spottiswoode, London 1890
  • Symeonis Dunelmensis opera et collectanea , John Hodgson-Hinde (ur.), Andrews, Durham 1868
Drugi viri
  • A. Campbell: The End of the Kingdom of Northumbria, v: English Historical Review lvii (1942), S. 91–97
  • James Campbell et al. (Hrsg.): The Anglo-Saxons, Phaidon, London 1982, ISBN 0-7148-2149-7.
  • Robin Fleming: Kings and Lords in Conquest England, Cambridge University Press, Cambridge 1991, ISBN 0-521-39309-4.
  • Eugene Green: Anglo-Saxon Audiences, P. Lang, Oxford 2001, ISBN 0-8204-4550-9.
  • Nicholas J. Higham: The Kingdom of Northumbria AD 350–1000, Sutton, Stroud 1993, ISBN 0-86299-730-5.
  • Gwyn Jones: A History of the Vikings, Oxford University Press, Oxford 1984, ISBN 0-19-215882-1.
  • Thomas Downing Kendrick: A History of the Vikings, (ur.), Frank Cass & Co., London 1968.
  • D. P. Kirby: The Making of Early England, B. T. Batsford, London 1967.
  • Michael Lapidge: Anglo-Latin Literature, 900–1066, Hambledon, London 1985, ISBN 1-85285-012-4.
  • Pauline Stafford: The East Midlands in the Early Middle Ages, Leicester University Press, Leicester 1985, ISBN 0-7185-1198-0.
  • Pauline Stafford (ur.): A Companion to the Early Middle Ages: Britain and Ireland c. 500 – c. 1100, Wiley-Blackwell, Oxford 2009, ISBN 1-4051-0628-X.
  • Frank M. Stenton: Anglo-Saxon England, 3. Aufl., Oxford University Press, Oxford 1971, ISBN 0-19-280139-2.
  • Ian W. Walker: Mercia and the Making of England, Sutton, Stroud 2000, ISBN 0-7509-2131-5.
  • Barbara Yorke: Wessex in the Early Middle Ages, Leicester University Press, London 1995, ISBN 0-7185-1314-2.
Edmund I.
Rodbina Wessex
Rojen: ok. 922 Umrl: 26. maj 946
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Ethelstan		 Kralj Anglije
939–946		 Naslednik: 
Eadred
Predhodnik: 
Olaf Kvaran		 Kralj Jorvika
944–946		 Naslednik: 
Eadred
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Edmund_I.&oldid=6535646«