Edith Farkas
| Edith Farkas | |
|---|---|
| Rojstvo | Farkas Edit Erzsébet 13. oktober 1921 Gyula, Madžarska |
| Smrt | 3. februar 1993 (71 let) Wellington, Nova Zelandija |
| Področja | Vede o ozračju |
| Ustanove | New Zealand Met Office |
| Alma mater | Victoria University Wellington |
Edith Elizabeth Farkas, madžarsko novozelandska meteorologinja in raziskovalka Antarktike,* 13. oktober 1921, Gyula, Madžarska, † 3. februar 1993, Wellington, Nova Zelandija.
Edith Farkas je bila novozelandska raziskovalka Antarktike, najbolj znana po tem, da je bila prva Madžarka in prva ženska zaposlena pri novozelandski meteorološki službi MetService, ki je stopila na Antarktiko.[1] Več kot 30 let se je ukvarjala z vodilnimi svetovnimi raziskavami spremljanja ozona.[1]
Zgodnje življenje in izobrazba
[uredi | uredi kodo]Rodila se je 13. oktobra 1921 v Gyuli na Madžarskem. Osnovno in srednjo šolo je obiskovala v Monoštru, Gjuru in v Budimpešti. Leta 1939 je vstopila na univerzo in leta 1944 diplomirala[2] iz poučevanja matematike in fizike na Katoliški univerzi Pázmány Péter v Budimpešti. Po drugi svetovni vojni je leta 1949 emigrirala na Novo Zelandijo kot begunka[1][3], kjer je leta 1952 magistrirala iz fizike na Victoria University Wellington.[2]
Kariera
[uredi | uredi kodo]Farkasova je bila meteorologinja in raziskovalka ozona.[4] Leta 1951 je začela delati kot meteorologinja v raziskovalnem oddelku novozelandske meteorološke službe, kjer je ostala približno 35 let.[4][5]
Od 1950-tih do upokojitve leta 1986 je spremljala ozon in vodila svetovne raziskave na tem področju več kot tri desetletja. V 1960-tih se je njeno delo vse bolj osredotočilo na preučevanje atmosferskega ozona, vključno z merjenjem celotne količine ozona z uporabo Dobsonovega ozonskega spektrofotometra.[3][4] Postala je članica majhne mednarodne skupine znanstvenikov, ki so se posvečali proučevanju ozonske atmosferske plasti. V tistem času so znanstveniki ozon večinoma uporabljali kot pokazatelj za proučevanje atmosferskega kroženja.[6] Njeno delo je pomembno prispevalo k odkritju "luknje v ozonskem plašču", kar je močno vplivalo na svetovni odnos do onesnaževanja. Kasneje je svoje znanje uporabila še za spremljanje površinskega ozona kot del študij onesnaženosti zraka ter za merjenje motnosti ozračja.[1]
Leta 1975 je Farkasova postala prva Madžarka in prva ženska iz novozelandske meteorološke službe MetService, ki je stopila na Antarktiko.[4] Njeni dnevniki iz druge svetovne vojne so služili kot osnova za knjigo z naslovom The Farkas Files.[4]
Smrt in zapuščina
[uredi | uredi kodo]Leta 1986 je Edith Farkas ob svoji upokojitvi[7] postala prva ženska, ki je prejela nagrado Henry Hill, ki jo podeljuje novozelandska meteorološka služba MetService.[1] Leta 1988 je na Mednarodnem simpoziju o ozonu v Nemčiji prejela posebno priznanje za več kot 30 let raziskovanja ozonske plasti.[1] Edith je Madžarskemu geografskemu muzeju podarila številne osebne stvari in predmete povezane z njeno kariero, vključno z vzorci kamnin z Antarktike, fotografijami, publikacijami in originalnim izvodom njenega romana o njenem bivanju na najjužnejši celini. Dolgo se je borila s kostnim rakom[2] in 3. februarja 1993 umrla v Wellingtonu.[7]
Leta 2017 je bila izbrana med "150 žensk v 150 besedah", pobudo Kraljeve družbe Te Apārangi, s katero so počastili pomembne prispevke žensk na področju znanja na Novi Zelandiji.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 6 »Rosslyn Shanks«. iwonderweather. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2015. Pridobljeno 18. avgusta 2016.
- 1 2 3 Balázs, Dénes (1993). »In Memoriam: Farkas Edit—Antarktika Kutatója (1921-1993)«. Földrajzi Múzeumi Tanulmányok (v madžarščini). Budapest, Hungary: Magyar Földrajzi Múzeum (12): 109–110. Pridobljeno 19. avgusta 2016. and Balázs, Dénes. »In Memóriám: Farkas Edit—Antarktika Kutatója (1921-1993) PART 2«. Földrajzi Múzeumi Tanulmányok.
- 1 2 McGlone, Matt; Clarkson, Tom; Fitzharris, Brian Blair (1990). Unsettled-outlook: New Zealand and the greenhouse effect. Wellington, New Zealand: GP Books. str. 61. ISBN 978-0-477-01465-6.
- 1 2 3 4 5 »The Farkas Files Book 425698«. www.bookemon.com. Bookemon. Pridobljeno 18. avgusta 2016.
- ↑ Taylor, Rowan; Smith, Ian (1997). The State of New Zealand's Environment, 1997. Wellington, New Zealand: New Zealand Government - Ministry for the Environment. str. 10. ISBN 978-0-478-09000-0.
- ↑ Bojkov, Rumen D. »The International Ozone Commission (IO3C) Its history and activities related to atmospheric ozone« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. septembra 2016.
- 1 2 Munster, R. (1993). »Edith Elisabeth Farkas 1921-1993«. Földrajzi Múzeumi Tanulmányok (v angleščini). Budapest, Hungary: Magyar Földrajzi Múzeum (12): 110. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
- ↑ »Edith Farkas«. Royal Society Te Apārangi. Pridobljeno 10. maja 2021.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
